Marko M

Življenje je lahko tudi naporno, ti rečem. Pogledam levo in se mi zatakne na blondinki. Potem, ko je dvignila majico čez glavo je najprej tako žensko raztresla svoje dolge lase. Z eno roko je spustila majico in z drugo si je segla v lase, da jih malo uskladi. Hip zatem je obe dlani položila na popek in ju spustila proti gumbu hlač. Kratkih. Odpela ga je. In medtem, ko je s prsti ene roke oprijela vrh leve strani hlač je palec in kazalec desne spustila na jeziček. Zadrge. In elegantno a odločno uporabila njega prosti hod do vznožja. Dlani je preselila na vrh hlač nad boki, da sta jih izmenično potiskali proti tlom  ob čutnem zibanju bokov. Prefinjeno. Malo nad koleni je prste umaknila in gravitacija je zaključila začeto. Pa ji sploh nisem rekel naj se sleče, se je kar sama. In medtem, ko je hlače spretno zložila je usmerila… Preberi več…

Kaj imajo skupnega melodije, morje in sonce? Prime time na naši nacionalki. In to je to, bi lahko tudi enostavno zaključil. Z mojo najdražjo sva jemala zalet na koncert Severine, a ker sva tisti dan dež poprej že tri krat spoznala do zadnje kaplje na vsakem mm kože in je pogled skozi okno napovedoval tudi četrti poskus, sva za določen čas preložila odhod. Da mi ne bi še kdo kdaj poskušal dopovedati, da obstajajo nepremočljiva oblačila ali super dežniki. Ker ga takoj peljem na koncert Severine. No, tisti bonus čas sva zapolnila z gledanjem MMS. In ja, hvala tistemu, ki je izumil tv pilota. Da sva lahko za vsako minuto MMS gledala tri minute filma na drugem programu. Ki pa se je zaključil pred pričetkom velike drame zaključnice festivala. Še dobro, da sem se nagledal pokala konfederacij, pa sem bil že navajen na dramatične zaključke.
MMS se je sicer začel obetavno. Zelo. Stereotipi. Ki so izvedli komad, ki dejansko pristaja takšnemu festivalu. Sproščeno, zabavno, poletno. In ko so… Preberi več…

Nogometni pokal konfederacij je poskrbel, da bo to poletje hitreje minilo brez nostalgije po kakovostnem nogometu. Prvi teden tekmovanja sicer nisem spremljal preko tv zaslona, sem pa prisluhnil povzetkom. Sem se pa zato drugi teden bolj posvetil tekmam v prenosih. In že po drugi tekmi komentiranja na naši nacionalki zaključil, da mojemu testoteronu in ulkusu lahko prihranim nepotrebne vibracije komentatorjev v prenosih, zato sem srečanja spremljal kombinirano na italijanski in hrvaški tv. Z vsem spoštovanjem do Igorja E. Berganta, ki je svetlobna leta pred ostalimi našimi komentatorji. Čeprav tudi njemu ni manjkala kakšna bistroumna, sploh na račun Špancev. Ampak on to pove na simpatično sprejemljiv način, ki kaj drugega kot salvo smeha ne more sprožiti. Skratka, ko sem od vseh štirih komentatorjev prenosov slišal opravičevanje pisnih favoritov (Španija, Brazilija, Italija), da so “fantje pač utrujeni od napornih sezon” po eni strani in… Preberi več…

Naviti nasveti, ki bodo v prihodnosti plemenitili moj blog, so prvenstveno namenjeni moškim. V le teh bom predstavljal praktičnost izvedbe različnih opravil, katere bi moral po mojem obvladati prav vsak moški. Kar jih seveda večina ne. Še ne. Je pa res, da v kolikor bi jih vsak moški obvladal, potem res ne vem za kaj sploh še bi rabili ženske. Sploh emancipirane. Vsekakor bodo Naviti nasveti dobrodoli tudi za moške, ki morajo poslušati očitke svoje ženske, da so zapravile lep del dneva za gospodinjska opravila. Poslej bo pač vsakemu moškemu jasno, da je njega ženska za opravila porabila 30 minut do ure, medtem ko je preostanek časa zapravila na telefonih, netu, vmes celo… Preberi več…

Ko sem si pred leti nastavil elektronsko pošto, kmalu zatem poslal in nekaj minut za tem tudi prejel prvo pismo poslano s pomočjo sodobne tehnologije, sem bil sprva zelo navdušen. Navdušila me je seveda enostavnost pošiljanja in prejemanja mojih pisanih oblik. Naenkrat je bilo vse enostavneje. Na videz. A videz itak vara. In ker vedno rinem v korenine sem že po nekaj dnevih spoznal, da je moje navdušenje lahko omejeno le na praktičnost dostave. Ker, napisati je bilo treba ravno tako kot prej. Le da je tipkovnica zamenjala nalivno pero oz. določeno pisalo. Edini, seveda nikakor zanemarljiv, prihranek je bil v zmanjšanju stroškov za kuverte, znamke, poštnino in seveda dodatno prihranjen čas vsakodnevnega obiskovanja pošte. Ampak, ne glede na sodobnost ali ravno zaradi tega, sem vseeno v… Preberi več…

V republiki Popoland je moj župan končno zasadil še zadnjo palmo in tako število le teh zaokrožil na 1000. Palme so zelo uporabne, saj ne dajejo ne sence ne plodov, zato pa vsrkava vsaka posebej 1000€ vzdrževanja mesečno. Dol mi visi. Ker imam svojo senco in plodove brez 1000€.
Šime iz našega naselja je končno spoznal Poldeta. Ki je mož Jožefe. Spoznala sta se ravno na sredini expresnega sexa s Jožefo. Šimeta že peti dan pričakujemo, da se vrne domov iz neznane smeri. Dol mi visi. Ker vem, da se Jožefo ne sme expresno in ker tečem hitreje kot Šime pa tudi kot Polde.
Moj župan ima najdaljši nos med župani, pa ne ker bi bil lažnjivec, ampak ker mu raste. Dol mi visi. Ker bo naslednje leto… Preberi več…

Predstava - okupacija Obale v 24 slikah - se približuje premieri. Kot tramontana, katero domačini opazimo že tam daleč v prihajanju. Saj veš, to je tisto, ko dolgo ni nič, potem pa vsega preveč. Še nekaj ur in poletje bo tudi uradno na stežaj odprlo svoja vrata in karavane se bodo začele premikati proti deželi planktona. Te selitve narodov so me od nekdaj privlačile. Naenkrat namreč tudi naša obalna mesta zaživijo v internacionalnosti, ki ponudi nova spoznanja na mnogih področjih. Od tistega, da imaš vse priložnosti spoznati drugačnost enostavnosti ljudi iz drugih držav, njih jezik in tudi nekaj navad, pa do tega, da si lahko ogleduješ vse modne hite tega poletja. In seveda vse vmes. Glavni namen velike večine kontinentalcev oz. foreštov, kot jim pravimo na Obali, pa je seveda pristanek na plaži. Nekje med Lazaretom in Dragonjo. Po izračunih na vsakega državljana naše podalpske pride 40 cm plaže v širino na kopnem, kateremu je dodano še morje, v dolžino pa kolikor pač zmoreš plavati. Vendar pa ne škodi pri plavanju v dolžino imeti smisel za orientacijo, saj lahko z nekaj zamahi preveč izzoveš… Preberi več…

No, nekaj lahko zagotovo trdim. Vse dokler se naša podalpska ni osamosvojila je bilo tudi mojim ušesom in očem prihranjenih dosti nepotrebnih izrazov. Tistih iz naslova mislim. Rodil se in odraščal sem na naši, vsaj nekoč, prelepi Obali. Ustvaril me je oče, ki je bil Bosanec da bolj ne bi mogel biti in rodila mati, ki je slovenka, da bolj ne bi mogla biti. In posledično zase pravim, da sem balkanski slovenec mediteranskega temperamenta in slovenskih delovnih navad. In od rojstva uradno Slovenec. Torej sem po definiciji nedefiniranih - Čefur. Seveda ponosen na to. Ker je tako Obala, kot vseh skupaj 80% naše podalpske nastalo in se še vedno ustvarja in deluje v tovrstnih mešanih skupnostih, seveda nisem nič posebnega iz tega stališča. Razen dodanega mediteranskega temperamenta. Ker je mojo mladost, tudi v šoli, zaznamovala vzgoja… Preberi več…

Če bi te besede pisal pred časom, bi izgledale tako :
Res, ni mi lepšega kot te gledati, kako se počasi odpiraš kot cvet po jutranji rosi. In pogled tistih tvojih oči, ki mi jasno govorijo tvojo željo po naju, je tisti v katerem vidim vso lepote tega sveta in zvezdnega neba. Vsak tvoj nasmeh mi pričara sonce v polnem sijaju tudi v najbolj deževnem dnevu. In vsak utrip tvojega srca je le sporočilo mojemu, da utripa še hitreje in močneje. Ker, ti me držiš nad gladino tudi v viharjih in le ti si moj mir na blazini sanj. Ko čutim topel objem tvojih rok se vsi strahovi tega sveta spremenijo v pogum in veš - v tem trenutku bi lahko zaspal v tvoji dlani brez vsake želje, da bi se še kdaj prebudil iz teh najinih sanj. Vem, nisem…. Preberi več…

Da je Veliki brat prisoten vse okoli nas, me nikoli ni ganilo kaj prida. Voajerji pač morajo tudi nekaj početi. In če so za to še dobro plačani zakaj pa ne. Celo dobre lastnosti vidim v tem njega početju. Če ti npr. ukradejo avto, kolo ali pa kakšen mali zmikavt kakšno torbico čednemu dekletu ali upokojeni mladinki iztrže iz varnega objema, potem ga kamere lepo posnamejo in tatič ima vse možnosti, da postane žrtev. Ne škodi niti, da je VB prisoten na spletu, saj se v končni fazi, kot prej omenjenemu zmikavtu, isto lahko pripeti tudi kakšnemu modrijanu, ki svoje psihotične modrosti stresa na razne naslove v svetem prepričanju, da je njega nick, pc in stol na katerem sedi pač neizsledljiva in bunkersko zaščitena lokacija. Ampak, za dosego tega končnega rezultata ti ravno ni treba biti VB. T.i. demokracija je naši podalpski prinesla tudi - cenzuro. Nov sistem - nova pravila. Rodil in odraščal sem v svoji prvi domovini Jugoslaviji. Ko je bila Slovenija bolj slovenska, kot je danes. In ja, bila je prisotna cenzura. A omejena. Nikakor namreč ni bilo zaželjeno le, da si kakor koli kritiziral… Preberi več…

Saj poznaš tisto “Poštar zvoni samo 2x”. No, moj poštar oz. pismonoša pa na mojem naslovu sploh ne zvoni. Pa ne ker ne bi hotel, ampak ker nima možnosti. Zvonec sem pač odklopil. Ker mi je ljubše slišati trkanje na vrata. Tako dobim takoj par odgovorov še preden odprem. Moram pa priznati, da je moj/naš poštar Marino prava živa legenda. In sploh si ne znam predstavljati, kako bo izgledalo, ko bo šel v penzijo. Saj ne,da je s temi mladci kaj narobe, ampak večini manjka tista, za starejše poštarje tako značilna karizma. Nekako preveč uradno in mehansko delujejo. In ko sem že pri zvoncu. Marino zvonca niti ne potrebuje. Že ko vstopi v uličico vsi vemo, da je prišel. Celo moja mačka. Začuda, še psi ga niti oblajajo ne. Kar je seveda redkost za poštarje. No, Marino namesto zvonca kar lepo… Preberi več…

Včeraj so v Slakovih Trenjih, katere sem prvič letos poslušal, naši politiki končno pokazali svoj pravi obraz. Končno. Na glas in brez vsakega kančka sramu. In vsi kot eden. Evropske volitve jih zanimajo zgolj in edino zaradi - odlične plače in dodatnih luksuznih ugodnosti. Naravnost žalostno jih je bilo poslušati. Gledal jih nisem, ker sem sproti nekaj pametnejšega počel. Iz povsem nedolžnega vprašanja, ali bi moral GG odstopiti zaradi svoje laži, sem slišal točno tisto in še dosti več, česar si noben volilec ne želi slišati. Najprej, da GG ni lagal ampak da je naredil napako. Seveda jo je naredil. Napako namreč. Ker je lagal. Ampak to še ne bi bilo najhuje. Laže namreč večina politikov, le da to počnejo bolj spretno. Nenazadnje lažemo… Preberi več…

Saj ne vem, ali naj temu rečem sreča ali ne, ampak v svojem dosedanjem življenju sem imel priložnosti spoznati res dosti različnih ljudi, ki so opravljali tudi različne poklice. Od čistilke do predsednika in vse vmes. Ker živim po načelu, da se učim celo življenje, vsak dan sproti in čeprav vem, da se bom v prah spremenil neveden, sem tako ali drugače tudi preizkusil številne poklice oz. dela kar sam v praksi. Začel sem - z metlo. V času, ko so mi pognale prve dlake. Pa ne pod nosom. Ker me je firbec, če se res da z njo poleteti. In je letela. In kako letela. Po zraku. In medtem, ko sem občudoval njen let a se vseeno preventivno umaknil njenemu pristanku, je moj mojster že dajal zalet zvezda ključu št. 64. Ki pa ni letel tako uspešno kot metla. Še pristal je bolj … Preberi več…

Prišel je čas. Tako zame kot zate. Oglaševanja na mojem blogu namreč. Po dveh letih konstantnega ustvarjanja je kakovost mojega bloga tako ali drugače zabavala bralce po naši podalpski, kot tudi drugod po svetu. Številna priznanja mojemu delu so vidna tudi v lepem številu izborov mojega bloga v raznih spletnih časopisih, kot tudi tiskanih izdajah. Seveda sem si to zaslužil. Kot tudi tebe, ki me redno prebiraš. Vzajemnost simpatije. In ko vse to sešteješ, niti ne čudi, da so se pred par meseci prvič na mojem mail naslovu pojavili zapisi oglaševalcev, ki se želijo predstaviti na mojem blogu. Pa se, do meseca nazaj, kar nisem mogel odločiti. Odločen sem sicer bil, da se oglaševanje na mojem blogu bo izvajalo, nisem pa še imel izdelane vizije na kakšen način. Niti približno mi ni bilo do tega, da bi se bannerji ali podobne oglaševalske zadevščine kotalile po blogu po nekih že ustaljenih kriterijih, ki bi prinašali bolj malo koristi tako oglaševalcu kot tebi in tudi meni.
In našel sem tudi način. Po načelu - zvestoba se nagrajuje ! Ker sem ponosen prav na vsakega bralca mojega bloga. Kar pomeni, da si lahko, ob prebiranju mojih zapisov, res lahko dovoliš klikniti na oglas(e) na mojem blogu, saj te tam pričakuje(jo) ugodnosti tudi do 100%, česar so lahko deležni zgolj in edino bralci mojega bloga v naši podalpski. In, ker se ti potrudiš zame, se bom tudi jaz zate.
Vsi oglasi seveda niso potrebni vsem. Mogoče ti kateri od oglasov v svoji storitvi na mojem oz. našem blogu v danem trenutku ne bo koristil. Kar pa ne pomeni, da ne bi ravno takrat koristili tvojemu prijatelju/prijateljici, znancu, sodelavcu ali celo šefu. Seveda lahko poveš naprej.
Tudi v bodoče se bom trudil, da bodo izbrani oglaševalci na prvem mestu kakovostni in profesionalni - ker si zaslužiš najboljše. Smo se pač takšni zbrali.

Danes ti predstavljam : Smatros d.o.o. in akcijo 1 za 2

Da je podjetje Smatros v samem vrhu v svoji dejavnosti v naši podalpski, gre predvsem zasluga njih totalni profesionalnosti in kakovosti, ki se iz dneva v dan le še stopnjuje navzgor. Kar lahko osebno potrdim. In mene, verjemi, ni tako lahko zadovoljiti. Kot jim ni bilo lahko zadovoljiti že na tisoče strank, pa tudi tistih več kot 500 referenčnih - Mercator, EngroTuš, Orbico, Coca Cola, Sixt Slovenija, Larimar, Amnesty international, TDR - Rovita (Ronhil, Walter Wolf), Vlada RS-Urad za enake možnosti, Harvey Norman, Collegium Graphicum, K2 print, Dallas records, Philip moris, Mimovrste.com, Urad za preprečevanje korupcije, ŠOU Ljubljana (Študentska organizacija), Grey, Studio U3nek, Publicis, Kompas Design, Futura DDB, Mednarodni grafični likovni center, podjetja skupine SAVA Kranj, Liv Postojna, TZS - Tehniška založba Slovenije, Marles hiše in še mnogih.
Ampak, ta kolektiv enostavno ljubi izzive, katere več kot spretno obdela. Kjer se vse da. Širino tega mladega in kreativnega kolektiva si lahko ogledaš in tudi uporabiš na njihovi uvodni spletni strani.

V nadaljevanju pa, zgolj in edino za bralce mojega bloga, predstavljam akcijo Smatros & Marko M, pod mojim sloganom Tiskamo tvoje misli - 1 za 2 !

Zdaj že razumeš, da je ta akcija posvečena - tiskanju. Tiskanju praktično vsega, kar se da natisniti.
In v tej akciji manj postaja več - za vsak kos oz. tisk prejmeš drugega brezplačno !
Tega enostavno ne smeš zamuditi !

Izbiraš pa lahko od tiskanja vizitk, vabilom za vse priložnosti, letakov, brošur, izdelave navodil za uporabo, nalepk na pole ali role (programi zvestobe, točke, pike …), razglednic in kartončkov, vse vrste tiskovin do formata 320×460 (full bleed) in 300g materiala (digital litho offset), akrobatov, voblerjev in ostalih POS materialov, trdih ID kartic, klubskih kartic, VIP izkaznic, personalizacija tiskovin, kuvert, deklaracij, etiket , nalepk, plakatov, knjig, car wrap (avotmobili, kombiji, tovornjaki, avtobusi, čolni, letala…), grafične oprema prodajnih mest (police, izložbe, notranjost prodajaln,…), transparentov, cerad, izdelava in montaža talnih grafik, izdelava nalitih (3d) nalepk, tisk lenitkularjev (gibljivih slik) in 3d grafik, vse vrste dodelave (plastifikacija, laminacija, keširanje, broširanje, toplotna vezava, 2 vrsti spiralne vezave, spenjanje, zlaganje, pakiranje, …), pakiranje v termoskrčljivo folijo in še marsikaj lahko najdeš zase. Klikni tudi na printaj.me.
Da pa boš uveljavil ugodnosti akcije, ki sicer traja do konca tega leta, bo dovolj že, da klikneš na Banner na blogu - Tiskamo tvoje misli, kjer imaš tudi navodila akcije 1 za 2 !

In ne pozabi, da ti tiskanje s Smatrosom omogoča natisnjeno tudi v 24 urah, tudi dostavljeno po naši podalpski, predvsem pa kakovost in profesionalnost. Tiskajmo se !

Marko M

Nadaljevanje sledi, sem zapisal v, tudi zame osupljivo zelo branem, prvem delu moških nasvetov, kjer je bila uvodna tema Kako v globino ženske ?!. In svoje obljube vedno izpolnim, le da si včasih lastim čas izvedbe. Spet bom pozval ženske, naj se, če zmorejo premagati firbec, izognejo branju teh nasvetov, saj gre res za le moško stvar.  Pa začnimo. Spoštovani moški kolega, zdaj ko si že poučen in si s pomočjo pravilne izvedbe nasveta osvajanja zagotovo že pristal v globini izbrane ženske, je napočil čas drugačnih, zajetnejših dimenzij. Krinka razmerja lovec - žrtev je namreč padla. Od tu dalje sta na razpolago dve možnosti - ali prvotna krinka… Preberi več…

Drage moje in dragi vaši. So dnevi. In so dnevi. In danes je (bil) dan. Ki je od mene, kot vedno v takšnih dnevih, zahteval fizično pripravljenost Ramba v vseh delih, spretnosti Indiane Jones-a in Eisteinove logike razmišljanja. Ja, za arhivirati nekaj potrebnih pečatov, katere ti prilimajo birokrati po uradih, mora človek res biti na vse pripravljen. In tako sem tudi štartal od doma. Že po nekaj metrih, ko sem iz ulice zavil na kolesarsko stezo ob cesti, je mimo mene pribrzel pilot na skuterju. Vztrajno je pritiskal na hupo ali kakor se pač reče tistemu trobentalu, ki je bilo več kot očitno namenjeno damici, ki se je zibala po pločniku na drugi strani ceste kakih petdeset metrov naprej. Čeprav je motorist v primerjavi… Preberi več…

Drage moje in dragi vaši - petek je !
Kar pomeni le, da bom začel takoj zdaj. Najprej bom do konca ugasnil sendvič in pojedel računalnik, potem bom povlekel še zadnji dim skodelice kave in spil cigaret, odtočil delovno vnemo in odpisal v školjko, se pogledal v frizuro in popravil ogledalo, oblekel športne copate in… Preberi več…

Rim - večno mesto je tretjič gostilo večni finale večne igre. V Kopru tramontana v Rimu fatamorgana. Rdeči vragi niso uspeli pregnati prekletstva, da bi kot prvi v zgodovini ubranili naslov prvaka Lige prvakov. Na ta podvig bomo morali počakati neko drugo leto in mogoče neko drugo ekipo. Seveda nimam namena skopariti s kritikami na račun Rdečih vragov, čeprav sem njih navijač. Potem, ko so celo sezono LP odigrali kot edini brez poraza, so se na tem področju oddolžili v najbolj neprimernem trenutku. Pa še zelo prepričljivo povrh. Ni dvoma, Barcelona je nesporni novi prvak LP in pokal bo tretjič zasluženo romal v njih vitrine. Ampak, ni bila Barcelona tako superiorna, kot so bili Rdeči vragi slabi. Naravnost porazni. Odigrali so daleč… Preberi več…

Zgodba o slovenskih lepoticah ima seveda nadaljevanje. Če so celjanke že najlepše, potem so mariborčanke tiste, ki poleg lepote premorejo tudi tisto, kar res obožujem. Sploh pri ženskah. Temperament. In v tem segmentu so me te vrle štajerke že zdavnaj očarale. Še vedno me. Čisti rock’n'roll ! Edina primerjava, ki je možna s celjankami se nanaša na flirtanje. Celjanke to sicer počnejo, osebno ali preko spleta, v vsaki razpoložljivi sekundi in ne le za hec temveč zato, da bi se lahko tudi že po nekaj minutah začela potešitev z izbrancem. Da je število ločitev ravno na celjskem v vrhu niti ne preseneča. Celjski bordel je v svoji bogati zgodovini pač pustil sledove. Mariborčankam seveda flirtanje ni noben tabu, se pa razlikuje od celjank. Ne padejo na kolena že po prvem flirtu. Ker se zavedajo krepkosti svojega temperamenta. In tudi ne poberejo vse… Preberi več…

Koliko dostojnosti je potrebno, da si lahko šef Sazas-a, je dokazal kar Matjaž Zupan sam. V kroničnem pomanjkanju strpnosti in pravem prikazu lastnega obraza je dovolj samovšečno izjavil : ” Lahovnik je razumen človek in gotovo ve, da se mu ne splača za sovražnike nakopati glasbenih zvezdnikov, kot so Magnifico, Predin in Lovšin , ki so naši člani.” Ja, takšno izjavo si lahko dovoli le nekdo, ki mu postaja zelo jasno, da bo še največ izgubil sam. In zakaj si Zupan v svoji grožnji ni dovolil, namesto le treh, omeniti kar vse člane Sazas-a ? Enostavno zato, ker se predobro zaveda, da 80% članov ne deli z njim takšnega mišljenja. To so tisti tisoči članov, ki ne sodijo med prvih 10 - 20 članov, ki več kot redno in zajetno prejemajo svoje honorarje, medtem ko ostali tisoči o honorarjih za svoja avtorstva lahko le… Preberi več…

Spoštovana bralka/bralec mojega bloga

Da dan dnevu ni enak in da upanja na boljši jutri nikoli ne sme zmanjkati, priča tudi zgodba Anžeta. Življenje s svojim spletom okoliščin narekuje tudi svoja pravila in vsak od nas se lahko v trenutku znajde v nezavidljivem položaju. Anže je v prometni nesreči izgubil nogo, ne pa tudi volje do življenja. Ker je čvrsto odločen, da bo manjkajočo nogo nadomestila proteza je edino prav, da mu pomagamo. In to na enostaven način - z zbiranjem plastičnih zamaškov. Vseh velikosti in barv, le plastični morajo biti. Mogoče delaš v kolektivu, kjer ti ne bo težko postaviti nekam… Preberi več…

“Res si ne morem pomagati. Ko te vidim me pograbi ena sama strast, da bi ga takoj polizala. Saj imaš čas zame?” me je Ingrid prestrelila s tistim ženskim hudičevim in nedolžnim pogledom obenem. Ko sem že mislil, da sem preživel vsa direktna ženska (ne)spodobna povabila. Če misliš, da moški ostane neiztirjen, ko sliši te besede iz ust simpatične in sexy ženske, velikih rjavih oči, metalno rdeče pobarvanih kodrov in 90-50-90 v oblinah, prsnega dekolteja zarezanega do maximuma, hipi kiklce, ki se lahkotno v rahli sapici vetra pozibava nad koleni, medtem ko javni termometer prikazuje +31…no,potem se krepko motiš. Vsaj za sekundo se tla spodmaknejo. “Kaj zdaj?” sem si nadel tisti nedolžen glas in … Preberi več…

Slovenski šolski sistem je, blago rečeno, iztiril. In tudi kar nekaj učiteljev, predvsem učiteljic. Tokrat nimam namena razglabljati o očitni nameri splošne samoplačljivosti študijev, katero naši vladarji vztrajno podtikajo v ilegali, temveč predvsem o tistih začetnih šolskih korakih. Tako za učence kot učitelje. Uvedba 9-letke se mi je zdela že od predloga dalje nesmiselna in nekoristna. Vse skupaj razumem le kot nepotrebno prikrajšanje malčkov za eno leto brezskrbnega otroštva. Po mojih spoznanjih, bi bil šestletni malček v vrtcu deležen bistveno plodnejšega programa za razvoj. Ker, sposobni in spretni učitelji zmorejo in znajo življensko koristna bistva prenesti v otrokovo podstrešje skozi igro. In 6-letnemu otroku je igra najbolj potrebna. Večina učiteljev se sklicuje na… Preberi več…

Prvi septemberski dan pred leti je bil ravno tak, kot večina njih vsako leto na Obali. Čez dan je sonce še vedno udarno nažigalo, turistov je ostalo le še za vzorec, večeri in noči so že utripali v valu svežine. Lažje se je dihalo. A ne vsi. Mati najine hčerkice je v tistem popoldnevu začela zelo drugače dihati, medtem ko je voda odtekla. Ta trenutek sem, sicer v polni pripravljenosti, dočakal deseti dan po napovedanem roku poroda. Povsem mirno, čeprav so v meni bruhali vulkani pričakovanja, sem pograbil že pripravljeno torbo in s polžjo hitrostjo sva se odpravila do avta. Med potjo proti takrat novi porodnišnici na vrhu hriba je sicer par krat občasno spustila neke meni do takrat od nje še neslišne zvoke, ki pa so bili le uvertura nadaljevanju. V izolski porodnišnici smo bili res lepo, toplo sprejeti in medtem, ko jo je babica odpeljala v njeno sobo na priprave je do mene stopil doktor porodničar Marko in me vprašal : “Boš zraven pri porodu?” “Od začetka do konca” sem mu odvrnil. V simpatičnem nasmehu mi je še dodal : “Počakaj tukaj, da ti babica da navodila.” Čez pol ure se je prikazala babica in mi rekla, da bodo… Preberi več…

Zadnje čase praktično ne mine mesec, celo teden, da ne bi brali ali poslušali kako je ta ali oni dobil odpoved zaradi uporabe spleta med delovnim časom. Seveda odpovedi niso deležni tisti, ki splet uporabljajo za svoje delo, ampak tisti, ki “netkajo” bolj za zabavo. Med delovnim časom. Za kar jih delodajalec zagotovo ni najel in jih tudi ni dolžan plačati. In tako izginjajo (pre)številne delovne ure brez vsake koristi, prej škode,za firmo dobesedno v zrak. Tja nekam v vesolje. Ok, bodimo pošteni - če bi ti bil/a lastnica firme z delokrogom, ki dejansko za svojo dejavnost ne potrebuje uporabe raznih spletnih skupnosti, ali bi odobraval/a, da se uslužbenci ure in ure igrajo in čatajo po teh skupnostih na tvoj račun ? No, jaz … Preberi več…

Ministrstvo dvomljive morale opozarja : “Zapis ni primeren za nepotešene ženske, mehke moške in nepolnoletne po pameti !”
Koliko bi plačal/a za preživeti 24 ur z izbranim slovencem/slovenko ? Preberi, razmisli, zapiši. Sicer mi je razmišljanje v ta zapis pognalo čisto drugo dejstvo. Tisto, komaj polnoletne madžarke, ki je za 10.000 prodala svojo nedolžnost. Svoje dejanje je utemeljila kot pridobivanju sredstev za plačilo študija. Čeprav je dodatno upala tudi na neke cifre, ki bi ji omogočile nakup stanovanja. Kot pravi, ji je italijanski podjetnež, ponudnik omenjene vsote, potem ko ji je odvzel nedolžnost, ostal tako prijetno zapisan, da mu ob naslednjem poglabljanju odnosa ne bo teba več plačati. Dečko se je, kot kaže, potrudil. Čeprav bi o relevantnosti njene ocene nepozabnega sexa lahko tudi debatirali. Čez nekaj let, ko bo pridelala dodatne… Preberi več…

Kaj je zame luksuz, kar je lahko neobvezno tudi razkošje, sem razčistil že takrat, ko so mi plenice menjavali 1x dnevno. Pampersk še ni bilo, gospe mame pa tudi ne, ki bi le te večkrat dnevno zamenjala. Ker samomenjave tistih kao bombažnih nisem bil vešč, sem pač enostavno zaključil, da so plenice luksuz in da lahko shajam tudi brez njih. Se pa ne spomnim, kdo je brisal tiste lužice po tleh za mano. Pa pustimo zdaj podrobnosti. Že od malega sem nekako razvil špartanski duh do potrošništva, kar se me drži v glavnem še vedno. Česar pa nikakor ne morem trditi za vse moje bivše “prijateljice”, razen dveh/treh. Teh ni nikoli manjkalo. Prav zaprav jih je bilo v določenih delih toliko, da sem se resno zamislil, koliko in če mi je ta vrsta luksuza potrebna. Seveda si pravilno zaključil/a - ta luksuz je bil… Preberi več…

To je ženskam položeno že v zibelko, za vsak primer, če so se slučajno geni prej pomešali napačno. Potreba po štangi. Seveda premoremo v slovenščini tudi uraden izraz - palica - kar pa itak vsi razumemo kot - štanga. In tudi štange se razlikujejo, kot vse na tem svetu. Ampak, ne glede na položaj v katerem se znajde, je štanga vedno le štanga. V svoji osnovi je štanga točno to do trenutka, ko je oprijemljiva v dlani ene roke. Dolžina pa poljubna. Po svoji zgradbi je, v osnovni verziji, sicer mišljena kot kovinska, ampak dopuščene so tudi izvedbe drugačnih materialov. Tako so sprejemljive opcije štange tudi v leseni, plastični in raznih litin podobe. Ženske to odlično vedo. Kot vedo, da so učinkovitejše polne štange, čeprav obstajajo tudi votle. Pa slednjim ne namenjajo kaj preveč pozornosti, saj imajo svoje votlosti že dovolj. So pa ženske krive, da so… Preberi več…

Vsaka podalpska cerkev bije plat zvona. In to obeša na veliki zvon. In zvoni, zvoni, zvoni….Dokler ne odzvoni. In potem spet od začetka. Od zvona do zvona. Odraščal sem v številčno majhni, a kvadratno dokaj prostrani vasici. Tam nekje, na najbolj vzpetnem delu, je stala in še stoji cerkev. Z zvonikom. Iz katerega je zvonenje odmevalo sorazmerno poredko, saj se ga je slišalo le ob pozivih k maši. Razumljivo - če so ovce brez zvončka ga ima pastir, da jih zbere. Mislim, da tiči razlog v takrat dokaj redkem zvonenju predvsem v tem, da je bil to postopek manualnosti. Eden od izbranih pokornežev se je pač obesil na tiste vrvi zvona in se prepuščal vzgonski in gravitacijski sili. Kar pa je bil vse prej kot enostaven postopek. A potem, ko je pošteno ogrel tiste vrvi, se je … Preberi več…

Naša podalpska deželca je rekorderka, kar se prazničnih dela prostih dni tiče. Pa še tistih praznikov zraven. Kar pa je edini razlog, za kar so nam v drugih državah lahko fouš. Ko seštejem v letu vse vikende, dodam praznike in le te dodatno oplemenitim še z raznimi mostički in če se le da še bolniškimi, potem ostanem brez sape v globokem iskanju matematičnih formul, kako neki le se ta računica izide našemu (ne)gospodarstvu. Ampak zdaj res ni čas za rezultate. Kar pustimo drugim, da se ob gledanju našega početja grizejo od zavisti - pokajo od foušarije. Itak nimajo nobene… Preberi več…

Morje, sonce, skala in jaz. Kamen na kamen. In ko sem bil že prepričan, da bom naslednjo urco razvajal svoja ušesa z melodijo morja in vetrom, ki me bo ravno prav kuštral, se moj pogled ustavi na osebi, ki se približuje. Korak je očitno usmerila proti meni. Temnolaska, lase tja do ramena. Noge do tal, ovite z mrežastimi črni samostoječimi nad petkastim obuvalom. Kiklca do nadkolena. V tesni rdeči oprijeti majčki zgoraj, ki je imela očitno tovarniško napako, saj je bila v prsih napihnjena. Iz tiste pravilno konfiguracije njenega obraza je štrlel nos grške oblike, lesk zvezdne noči v očeh in sočne ustnice, ki moškega ne morejo asocirati na kaj drugega kot na greh. Takoj in zdaj. Pa od kje so se znašli ti mravljinci zdaj na skali? Aja, so pod kožo. Mojo. Tega se bom malo težje znebil. Sicer, zakaj pa bi se. … Preberi več…

Tovarišice in tovariši, danes praznujemo. Tudi danes. Rojstni dan sina slovenske matere. Največjega sina naše podalpske kdajkoli. Vse najboljše Jožek, vse najboljše Josip Broz - Tito ! Če upoštevam tisto ljudsko ‘kolkr kapljic tolko let’, potem teh kapljic zlepa ne bo zmanjkalo. Čeprav te imam na sumu, Jožek, da jih boš imel vedno osemnajst. Pa ne kapljic. Itak šteje tisto, kar je pod kožo. E ja, dosti tega si me naučil. Predvsem tiste življenske šole. Pa ne le mene. Naučil si me, da ženske vrtijo ta svet. In sem se prepustil tudi temu vrtiljaku. Sicer mi je bilo včasih slabo in mi je zaradi tega tudi kaj ušlo skozi katero odprtino, ampak izkušnja, da so vse ženske enake, ne pa tudi iste,  je neprecenljiva za bodoče rodove. In ja, ne zameri če je… Preberi več…

Rdeči vragi so včeraj Arsenalu odčitali učno lekcijo nogometa. Sicer sem to napovedal že pred prvo tekmo, ampak vseeno nisem pričakoval takšne katastrofalne igre topničarjev, ki so bili povsem brez streliva. Na vseh področjih. Mladost je pač spet podlegla izkušenosti. Ni mi bilo všeč, da je kar nekaj navijačev Arsenala zapustila stadion že kar nekaj časa pred koncem tekme. Še dobro, da so pravi navijači ostali do konca in tudi po tem. Povsem jasno je, da ima Wenger nogomet v malem prstu, a tudi, da mu vsaj trije Aršavini v ekipi ne bi škodili. Takšni pravi moški garači, katerim je brez dosti razmišljanja povsem jasno, da se gole da zabiti tudi s streli iz 20-25 metrov, namesto z njo štrikati vse po šestnajstercu, da je na koncu že žoga obupana. Šele s takšnimi… Preberi več…

Na ta zapis sem se v svoji notranjosti pripravljal že res krepkih mesecev, pa se je vedno nekako pritajil, čeprav nikoli ušel iz misli. Tokrat pa so se zvezde poklopile, izgovori pa izginili. Tega aprilskega popoldneva sva z mojo malo Carico, z dlanjo v dlani, stopicala po železniškem peronu naše prestolnice. In tam, v podhodu, je stal - Marko. Saj veš, tisti iz Big Brotherja. Stal je tam skoraj nepremično, a tako, da ni oviral prometa, neopazen pa tudi ni bil. Stopila sva do njega. “Kako gre danes?”, sem ga ogovoril. “Še kar v redu” mi je odvrnil v rahlem nasmehu, a življensko iskro v očeh, ki je jasno povedala, da se da skromno tudi bogato živeti. Nekaj manj kot 3€ raznih centov sem privlekel iz žepa in mu jih predal v nastavljeno dlan. Z drugo mi je predal aprilski izvod časopisa Kralji ulice. “Drži se”, sem mu še namenil in že sva z mojo malo navihanko stopicala proti bližnjemu bifeju. Medtem ko sva… Preberi več…

Uf, danes sem se stežka skobacal pred pc. Fjaka pač ne izbira kraja in časa. Tipkovnica se je kar izmikala prstom, moje misli pa so bile še vedno v počitnicah zadnjih desetih dni. Lepo je seveda spet prehitro  minilo. Kar je po svoje smiselno, saj lepo ni namenjeno razvadi ali navadi, ampak nepozabnosti trenutka. Ta pa lahko traja. Moja mala stalna princeska in večja nestalna sta si dali kar duška tudi pri kulinariki v teh počitnicah. Tako sem zmazal vse dobrote, ki spremljajo najprej Rimskokatoliško in nato še Pravoslavno veliko noč. Za konec verskih praznikov je svoje dodal še Mohamed s svojim rojstnim dnevom. Kot ateist si seveda lahko privoščim uživati dobrote vseh verskih praznikov, saj sem… Preberi več…

Če bi hotel poenostaviti v eni besedi tokratni nogometni 1/4 finale CL, potem zadostuje - briljantno. Čeprav je večino v to oceno prispeval ravno torkov uvodni obračun. Resnici na ljubo sta ravno torkovi srečanji pred začetkom nekako dopuščali še najmanj negotovosti in večino predvidljivosti. Ampak, spet in ponovno se je dokazalo, da je žoga okrogla do zadnjega sodnikovega piska, kakor tudi, da stativi gola nista le dva droga kar tako, temveč odlična asistenta, od katerih se žoga rada zakotali v mrežo. Goli, ko se žoga, po udarcu, odbije od ene v drugo stativo in potem vgnezdi v mrežo so silna redkost, če pa se v takšni podobi dokončno zapečati tekma, pa postanejo večni. In kakor obrneš smo se še 1x prepričali, da višja stopnja nogometnega užitka kot je CL, dejansko (še) ne obstaja. Sploh v… Preberi več…

Občutljiva tema je ta o jajcih, ja. Če preveč pritisneš  je takoj vse narobe, če premalo se ti še  kokoš smeji. Ampak kokoška že ve, kako se jajcem streže. Sem že resno razmišljal, da bi sestavil kakšno odo kokoškam, pa sem hitro seštel, da bi kokoške brez jajc ne bile takšne kokoške kot so. Kakor tudi, da bi jajca brez kokošk bila še večja jajca. Veš, iskreno povedano - jajca spoštujem. Ker, vse pomembno na tem svetu se je razvilo iz jajca. Prairie Oyster, fritaja, moja domovina in jaz. Prvo spoštujem zaradi jajca, drugo zaradi več jajc, tretje zaradi zmernosti jajc in četrto zaradi polnih jajc. Seveda si lahko… Preberi več…

Rad gledam nogomet. Rad igram nogomet. Nenazadnje so mi leta “kopanja” po raznih travnatih in umetnih igralnih površinah, poleg boljšega zdravstvenega počutja, prinesla tudi obilo življenskih izkušenj, katere sem (in še) v praksi uveljavljal uspešneje, kot tiste iz šolskih klopi. Teorija pač ni obvezno povezana s prakso in obratno. Še vedno pa si najraje ogledam tekme CL. Niso zastonj šampioni. Ker je v tej ligi nogomet res, v največji meri prikazov, pravi slavospev tej igri. Ki dokazuje, da je nogomet točno to, kar mora biti. Moškost, borbenost, vztrajnost, ponos, sloga, domišljija, kreativnost, umetnost, vzorno obnašanje. Seveda si ogledam tudi reprezentančne nastope oz. prvenstva. Tudi naše reprezentance. Spoštujem nogomet. In posledično spoštujem igralce kakor tudi navijače. Eno brez… Preberi več…

Sem le eden od tistih, kateremu sta in še, dve različni himni polnijo ušesa v isti republiki. Najprej tiste SFRJ in zdaj še ta RS. Ne bom zanikal da, v isti republiki, utegnem v prihodnosti poslušati tudi tretjo. Državna himna seveda ni kar en pop komad, čeprav lahko postane bolj popularna kot sleherni pop komad. Je pa zato prava oda najvišje možnje stopnje, ki v svoji vsebini kratko, a zelo nazorno opeva miselnost, duhovnost in značajske lastnosti ljudstva. Himna je, poleg grba in zastave, bog bogov vsake države. Vsaj morala bi biti to. In prav vsak/a državljan/ka bi se morala/a s himno… Preberi več…

“Oho, ti pa imaš dolgega,” mi je prijavila Tina in se namuzala, medtem, ko sem si, ob tej njeni na glas izrečeni opazki, nadel videz sramežljivega. Saj drži, da kar pogosto slišim kaj takega iz ženskih ust, pa mi je vseeno vsakič malo nerodno. Malo. A le v prvih dveh sekundah trenutka. Hip za tem pa tudi moj ego malenkost zraste. Malenkost. Lepo te prosim - kateremu moškemu pa ne bi, če bi mu ženska tako rekla. Sicer še nisem obupal v prepričevanju žensk, predvsem njih, da dolžina ni bistvenega pomena, ampak še vedno sem moral to potem tudi praktično dokazati. Kar pa je že garanje. Težje od tega je le še poležavanje na plaži. Kajti, predvsem ženske so tiste, ki prisegajo, da je njega dolžina pomembna. Na nek način jim sicer lahko pritrdim, a le do določene dolžine. Ker, če je prekratek ni kaj prida uporabnosti, če pa je predolg ga lahko… Preberi več…

Le še mini center v našem naselju me je ločil od kolesarjenja do doma, ko sem jo najprej slišal, malo kasneje tudi videl. Danjelco. Stala je tam ob steni njene firme in ga vlekla na polna usta. Res je hudič, če ga tudi ženska ne more popušiti kjer in kadarkoli. Sploh pa med delovnim časom. “Čao Marko”, mi je navrgla v vedno hudičevi navihanosti. Takšen tip ženske je za moškega vedno nevaren. Poleg navihanosti premore tudi totalno spretnost na vseh ženskih področjih, za nameček pa lahko dela po tri dela naenkrat. In vse kvalitetno opravljeno. Ti rečem, hudiček od ženske. Ni moškega, ki bi to krotil. “Kaj je mačka, imaš spet uradne ure?” sem zabrundal, medtem ko sem priprarkiral kar se da blizu nje. Še par cm pa bi jo pritisnil ob steno. ABS nekaj šteka. “Saj veš” je navrgla in… Preberi več…

Čeprav nikjer ne piše, da bo potem kaj lažje. A preden nadaljujem se moram zahvaliti Siol-u, kateremu bom v nadaljevanju namenil še kakšno besedico. Če je kakšnega meni znanega zavistneža stisnilo v prsih ob navedbi naslova, naj ga/jo potolažim, da nisem zadel na lotu. In da je naslov namenjen mojemu blogu. Nekaj dni nazaj sem namreč spoznal, da se je moj blog končno skobacal iz plenic. Tistega 17.03.2007 sem vnesel prvi zapis na svoj blog. Drugi rojstni dan pa ne pomeni nič drugega kot to, da mi bo(š) moja najdražja pripravila celo vrsto presenečenj : tedenske počitnice na Karibih, kjer bova do nezavesti poglabljala najin odnos, totalno nov meni prilagojen pc, pred tem pa … Preberi več…

Tvoja glasba - tvoj IQ, pravim jaz. Seveda je to mišljeno za tisto zvrst glasbe, ki se najpogosteje znajde v tvojem ušesu. Ker sam/a tako hočeš. Občasna priložnostna naključja spoznavanja drugačne glasbe, zaradi takšnih ali drugačnih vzrokov sem niso všteta. Pa nimam namena debatirati o tistih, ki se določenemu profilu glasbe približajo občasno zaradi trenda ali ugajanja, pač pa o tistih, ki izbrano glasbo nosimo v sebi, kot del nas samih. Kar je lahko tudi slog razmišljanja in obnašanja. Jo pač začutimo v bitu, srcu, duši. Ker moje nadaljevanje opisuje najprej poslušalce, a vzročno tudi glasbenike, že tukaj sprožim na prvo. Slovenski narodno in zabavni izvajalci so najbolj aktivni konzumenti drog pred, med in po svojih nastopih. Hudo redke izjeme so res redke. O takšnih in drugačnih posebnostih glasbenih izvajalcev pa v nadaljevanju. Najprej o tem “kar poslušaš Preberi več…

Tudi po televiziji je intenzivno začela krožiti zahvala, da se naša podalpska razvija s pomočjo sredstev EU. Prav. In lepo. Zdaj čakam samo še na novo reklamo, kjer se bo naša podalpska dodatno zahvalila EU, ker ji sredstva dajemo.

Marko M

Mojih seveda. Ker verjamem, da je imel prav vsakdo izmed vas svoje razloge za poroko. Kot jih imaš tudi ti, ki se še boš poročil/a. Ker, vedno obstaja razlog. Eh, že od plenic in smrkavega noska dalje sanjam, kako se bom nekega dne poročil na svojstven način. In temu primerno je programska shema izvedbe že izdelana. Sicer bo lahko moja bodoča na postavljeno programsko shemo podala tudi argumentiran ugovor morebitnih sprememb, a šele po izvedbi. Ker obožujem enakopravnost. Itak bo potem imela besedo sleherni dan, tudi ko ne bo vprašana. Tradicija pač. Razlogi moje bodoče, zakaj je izbrala prav mene, so njeni razlogi. Katere bo itak prej kot… Preberi več…

Vprašanje, na katerega bi eni odgovorili v trenutku, spet drugi bi si vzeli čas za primerjavo do končnega izračuna. Ki pa se verjetno ne bi dosti razlikoval od tistih, ki so izračunali “na prvo”. Ali pač. V nadaljevanju zapisa je žena enačena partnerki, prostitutka pa temu kar je. Skupni imenovalec je, da sta oba profila - ženska. Le da se način in potrebe razlikujejo. Čeprav bi opis žene-partnerke lahko izpeljal iz le lastnih izkušenj, sem se na to temo raje pogovoril tudi z znanci, prijatelji in kolegi, a tudi nekaj žen(sk)ami. Kar sem storil tudi za opis prostitutke, kjer res, zaenkrat, nimam še čisto nobene izkušnje. In če se izračun, koliko porabi moški za svojo žen(sk)o razlikuje od primera do primera, a obstaja minimum kvota, potem je toliko transparentnejši izračun, koliko moški lahko porabi za prostituke. Na osnovi (ne)uradnih cenikov seveda. Noben čudež ne bi bil, če bi se med navajanjem prostitutk znašle tudi kakšne “znane” slovenke, ki to delo… Preberi več…

Vedno sem znal zadeti. Tudi pravi trenutek. Če se mi je dalo seveda. Potem, ko se je dan tja do popoldneva kopal v tem, proti koncu, zimskem soncu, sem ocenil, da je pravi čas, da svoj dvokolesnik spet sprehodim malo po Obali. Vedno nekdo nekoga sprehaja. Oblaki nad piransko punto so se vedno bolj bohotili in ocenil sem, da če takoj obrnem proti Kopru mogoče ostane vsaj moje sedalo na sedalu suho. Razvita hitrost, katero bi občudoval tudi Armstrong, pa je zadostovala ravno za nekje okoli sto metrov do koprske tržnice. Ampak, sedalo je ostalo suho. Grlo tudi. Slednjega sem uspešno namočil na terasi lokala, ostalo pa sušil. Ko sem zaključil tobačni obred in se je prvi kolobarček dima sputil proti plastični strehi, v katero so se neusmiljeno zaletavale dežne kaplje, sem od sosednje mize slišal : “Živjo, mogoče veš če se dogaja kaj zanimivega v Kopru?” Pa je šla moja relaksacija v maloro. “Seveda se dogaja. Čez dan plešejo… Preberi več…

Ob preletavanju svojega bloga sem ugotovil, da sem ženskim nasvetom namenil kar nekaj pozornosti. Pač obožujem adrenalin, podoben tistemu vlaku smrti brez končne postaje. Ki je še najbolj sorodna primerjava opazovanja ženskim podvigom. Ampak, ob vsem tem sem, nenamerno, povsem zanemaril svoje moške kolege. Groza ! Kar nerodno mi je malo. To moram popraviti. In zato bom v nadaljevanju pozornost namenil moškim nasvetom oziroma drugačnim nasvetom, kako moški lahko pride v globino ženske. Kako pride ženska res nimam nobenih izkušenj. Seveda pričakujem, da ženske ne boste brale nadaljevanja tega zapisa, saj gre nenazadnje za čisto moško zadevo. Brez dlake na jeziku, čeprav bo kdo iskal jezik v dlakah… Preberi več…

To vprašanje sem v svoji mladosti večkrat slišal, včasih tudi na svoj račun. Starejši so nas pač tudi na takšen način “stimulirali”, ko so naše kretnje otopele in bile primerljive polžu v polnem sprintu. Ampak danes, z grozo ali veseljem - ne vem še točno, ugotavljam, da bi bilo omenjeno izrečeno uvodno vprašanje posamezniku prej kompliment, kot kaj drugega. Človek res ne ve ali naj je ponosen na tehnološko hitrost razvoja ali žalosten. Pač, vse ima dobre in manj dobre plati. Tudi Roboti. Sicer sem vedel, da obstajajo, površno celo spremljal njih razvoj, a me vse do nekaj dni nazaj to ni kaj preveč ganilo. A to le zato, ker so bili vsi do sedaj videni Roboti res le… Preberi več…

Hm, veš kaj je najlepše v očeh? To da vidijo vse kar hočejo in povejo tudi kar nočejo. Jaz jih sicer uporabljam tudi za branje, pa ne bomo zdaj v te podrobnosti. Vsaj ne toliko globoko. Pri svojih še vedno osemnajstih, sem to našo podalpsko prehodil, prekolesaril, preletel, prevozil in deloma tudi preplaval po dolgem in počez. Pa še gor in dol za nameček. Tudi ko sem šel v tujino in še bom, sem se ob povratku vedno razveselil teh naših naravnih lepot. Naravne lepote, da ti oko zatrepeta, dih zastane, nosnice se širijo in sline pocedijo. Ma ne, ne bom tokrat o vseh možnih naših naravnih lepotah, ampak le o tistih premičnih, ki, poleg navedenega, vzbujajo tudi apetiti. Za dober tek brez kasnejših prebavnih motenj. Premične naravne lepote naše podalpske seveda niso, kot bi večini takoj kapnilo,… Preberi več…