Prebolimo lahko le, ko (s)poznamo resnico. Ki pa je itak le tisto kar (za)čutimo že pred spoznajem.
Don Marko M
Prebolimo lahko le, ko (s)poznamo resnico. Ki pa je itak le tisto kar (za)čutimo že pred spoznajem.
Don Marko M
je po mojem največkrat zlorabljena beseda. Čeprav verjamem, da kdo tudi drugače misli. In ima seveda vso pravico.Danes (pa ne le danes), med turističnim kolesarjenjem po dežju, sem imel dovolj časa o tem razmišljati. Ena od prednosti kolesarjenja je itak tudi da to lahko počneš v gibanju ne glede na vreme. Razmišljaš namreč. Pa še razgled je boljši. Res težko razumem, da nekdo reče nekomu kar prijatelj, potem ko sta se prejšnji večer uspešno skupaj “narukala”. In se tako prvič spoznala. Ali celo kolega. Mislim, da kolega ni obvezno prijatelj, čeprav je dopustno, kakor tudi,da znanec ni prijatelj, čeprav ima možnosti to nekoč postati. Naravnost do nezavesti pa se mi tudi srce nasmeji, ko slišim kako bejbo ali tipa reči, da je s tipom prijateljica. Nek kao sodoben izraz katerega so si omislili tisti,ki nimajo poguma ali… Continue Reading »
Ni na meni brati iskrenosti tvojih misli. Ker jih sam(a) poveš ali pokažeš kadar in kakor hočeš. Je pa na meni dejanja tvojih misli strpno razumeti. In upoštevati. Ker si edinstven(a).Ker smo vsi unikat(n)i.
Don Marko M
Mnogi si ga želijo. Mnogi ga zahtevajo. Nekateri ga zmorejo dajati. Spoštovanje. Življenje je bumerang. Ujameš kar vržeš.
Don Marko M
ali odvisnost. Razlika ni očitna. Danes mi je, med kolesarjenjem (hja,na obali pač ni snega in nič vam ne zavidam) prišlo v podstrešje moje prvo srečanje z internetom. Saj se mu tudi tako reče. Pisalo se je 2000, mislim da je bil Siol takrat v resnem začetnem zagonu, vsaj po številu uporabnikov in seveda sem tudi sam želel preizkusti to čudo tehnike spleta. Firbec pač. Da skrajšam. Prvi dan ok,nova spoznanja, cel svet v mojih rokah. Čeprav le v zraku. Elan me je preveval iz dneva v dan, želja po novi spoznajih tega cyber sveta še bolj. Seveda sem se priklapljal po 20h zvečer, saj takrat še ni bilo svakojakih paketov neomejenosti kot danes. In to je trajalo vsak večer (razen ko je bil nogomet) od 20h do jutra oz. do moje onemoglosti. Brskal in gledaal sem vse kar je bilo,pa tudi kar ni bilo potrebno. To je trajalo polna dva meseca. Večer za večerom. Povsem sem zanemaril svoje privat življenje. Služba pa net. To je bil smisel. Na opazke o pretiravnju takrat moje… Continue Reading »