Jasna S

To poletje, drage moje in dragi vaši, je bilo pestro. Za spremembo sem svoje okončine namakal v morju rekordno krat v primerjavi z leti poprej. Za kar pa je v dobrem kriva moja mala punčica mojega očesa. Tudi iz tega stališča sem torej preživel obilo lepih nepozabnih trenutkov. Vzporedno sem spoznaval tudi drugačnost – kar si dovoljujem vsak dan, tudi tiste ostale življenske (ne)potrebnosti, za kar se moram tokrat prav posebej zahvaliti Jasni S. Sršen ženske. Ali rožica. Vetrocvetna. Iz drugačnosti se lahko naučimo tudi česa si ne želimo. Čeprav strpno prenašamo. Nekateri so pač v svoji neposebnosti tako posebni. Kar je spet posebno. “Pa ja, daj napiši blog o meni. Malo brezplačne reklame. Itak je tvoj blog zelo bran” je Jasna prijavila v snemalnik, medtem ko sva sedela na postelji in srebala sadni čaj. Pod “malo reklame” je mislila tudi na lokal v katerem tudi kelnari predvsem v popoldansko večernih urah. “Ampak, samo da veš, če bom pisal bom pisal resnico, katero so s tabo doživljali tako ostali kot jaz. Ker svojo resnico si že povedala in pokazala. In verjetno ne bodo vsi razumeli enako” sem ji odvrnil. Malo se je zamislila, si s prsti segla v lase in jih zataknila za uho, odpila požirek čaja in ustnice potegnila v rahel nasmešek. Nakar je pričela razlagati nekatera svoja doživetja in ravnanja. Svojo resnico. Čeprav je že zapisana. Tiste resnice katere sva midva preživljala ji pač ni bilo treba razlagati. Ker je tudi ta že arhivirana. V sliki in besedi.

Sicer se s Jasno poznava že nekaj časa in nekaterih njenih dejanj še vedno ne razumem ali odobravam, kar pa seveda ne pomeni, da jih kdo drugi tudi ne. Ljudje smo si pač drugačni, čeprav nekateri tako klišejsko naravnani, da lahko predvidiš njih poteze že nekaj dni vnaprej brez vsake jasnovidne sposobnosti. Čeprav mi je Jasna dala gradiva za celo knjigo si seveda nimam namena vzeti toliko časa, čeprav se renični dogodki najhitreje in najbolj enostavno spišejo. Za tisto malo “brezplačne reklame” bo dovolj malo postrgati arhiv. “Kaj pa če ne boš ravno vesela s vsem kar bom napisal ? Mogoče boš tudi jezna name” sem ji primaknil. “Mogoče. Pa saj ti ni treba vsega napisati”. “Saj ne bom vsega, ker te toliko časa niti ne poznam. Samo resnico nekaj časa do danes”. In tako sva se včeraj pogreznila v noč.

Obljube so zato, da se izpolnejo. Nadaljevanja….seveda….

Marko M