Jasna S – Izgubljeni kompas (4.del)

Jasna je postajala nejevoljna, čeprav je to dokaj spretno skrivala pred D. V sebi je čutila zbeganost, potrebo po nekam iti. Kamorkoli. Samo nekam. Nekaj je strašansko pogrešala, čeprav ni mogla ugotoviti kaj. V slabih malo manj kot dveh letih vrnitve so se ji začeli nabirati še kilogrami. In samozavest je bila na psu. Dane besede zvestobe njenemu D-ju so jo vedno bolj nagrizale – kot pijavke. Sprememba je prišla kot igra na srečo. Spleti okoliščin, a tudi malo nerganja njenega D zaradi njenega kelnarjenja in suma v njeno zvestobo, so jo iz vaške gostilne na vrhu hriba spustili v premestje Kopra. V tisti vaški gostilni je ostala v spominu predvsem šoferju Miranu, v kombiju katerega se je… večkrat znašla v grmovju ob bližnji lokalni malo prevozni cesti, kjer sta se naslajala in Robiju, pri katerem se je iz istega razloga ustavljala v eni od vasi na poti proti domu kjer je živela s D. Drug za drugega nista vedela, sta pa oba vedela da ima partnerja. Miran je sicer to izvedel šele po njunem tretjem temeljitem poglabljanju odnosa in potem za njo ni hotel več niti slišati, medtem ko Robija to ni motilo.
Iz gostinskega šanka je Jasna pristala za pultom iger na srečo v nakupovalnem centru. Še več možnosti, več priložnosti. V bližnjem bifeju, nekaj metrov proč, kamor je zahajala na pijačo je spoznala Lariso in Saro, ki sta tam kelnarili. Pakt ženskega prijateljstva istih interesov je bil sklenjen. “Kaj je Jasna, nekam žalostna si?” ji je navrgla Larisa med streženjem skodelice kave. “Saj ne, samo drugo službo iščem, ker mi poteče v loteriji.” “Pa sem pridi. Saj si kelnerca.” “Kaj bi se dalo?” “Seveda.” Po dveh tednih se je Jasna vrnila v svojo priljubljeno dejavnost. “Midve pa sva se odločili malo shujšati,” je prijavila Lariso in pogledala Saro, obe pa Jasno. “Kako pa?” je zvedavo gledala Jasna. “Malo bova tekli po Bonifiki, pa še malo teh preparatov.” “Grem zraven.” “pa to frizuro si malo porihtaj na kratko. Boš bolj zapalila pri tipih” ji je Larisa navrgla, Sara pa prikimala. Jasna je shujševanje zelo resno vzela, saj ni bila zadovoljna s svojm viškom kilogramov. Poleg tekanja z njima po Bonifiki je tekala tudi po vasi. D je njeno početje sprva začudeno opazoval. Po mesecu in pol so bili njeni napori poplačani in postajala je sebi bolj všečna.
“Kako Jasna, ti šiba’” ji je navihano rekel Samo na drugi strani šanka. “Seveda” mu je v nasmehu odvrnila. “Kaj mi osvajaš Jasno. Pazi se veš” je pristopila Larise. Samo je bil ljubimec Larise. “Saj je ne. Vem pa za enega, ki bi jo.” “Pa ga pripelji” je navihano primaknila Jasna. Naslednji dan zvečer je Samo pripeljal s seboj Samirja. Ni bil eden tistih za katerim bi ženske obrnile pogled, a Jasni je bil dovolj simpatičen. Pa že kak mesec je bila mimo greha. “Kaj gremo potem skupaj še na drink ?” je vprašal Samo. Jasna in Larisa sta se spogledali. “Lahko. Samo še da tukaj pospraviva.” Svoj avto je Jasna pustila pred nakupovlanim centrom in prisedla v avto Samirja, Larisa pa v avto Samota. V lokalu v mestu so spili dve pijači, ko je Larisa prijavila : “Gremo v Izolo na pizzo.” “Gremo. Samo še na benzinsko skočim” je dodal Samir. “Ok. Midva greva naprej pa se tam dobimo” je zaključil Samo. Jasna je počakal v avtu, ko je Samir plačeval tankanje na črpalki. Ko je prisedel je rekel : “Kdo ve kam sta onadva padla. Verjetno na kakšen parking.” Jasna se je nasmehnila. Samir je peljal v Izolo čez hrib. Po poti sta se pogovarjala kako jima je dan potekal. Na vrhu hriba pa je Samir zavil iz glavne na bližnjo kolovozno pot, ki je peljala proti njivam. Ustavil je. “Kaj pa zdaj?” je vprašala Jasna. “Veš, všeč si mi, čeprav sem te le parkrat videl pa še to le za šankom.” Ob tem je sputil roko na njeno stegno. In jo sprehajal gor in dol. Jasna je molčala. “In mogoče bi lahko midva kaj imela. Kaj misliš?” “Mogoče”, je nizkega glasu dodala Jasna. V naslednjem trenutku je Samir začel spuščati sedež in prepustila sta se drug drugemu do konca. Njuna gsm sta zvonila. Po petnastih minutah, ko je Samirjev gsm ponovno zazvonil in sta se oblačila, se je oglasil. “Pa dobro kje sta vidva?” je vprašala Larisa “Evo, prihajava. Je gužva na cesti.” Medtem ko so pili pijačo se je Jasna nasmehnila Larisi in ji prikimala. Nasmeh razumevanja ji je vrnila. “Nadaljujeva jutri” je Samir rekel Jasni, ko jo je pripelja do njenega avta. “Mogoče” je odvrnila in se odzvala njega poljubu ter izstopila iz avta.
Med vožnjo proti domu je iskala v sebi možne izgovore, če bo njen D slučajno že iz službe. In za spremembo je iz službe prišel prej. “Oj” mu je rekla iz vrat. “Si že doma?” Brez poljuba je švignila mimo njega v kopalnico in si privoščila dolgo prho. “Kako pa da si tako pozna?” jo je vprašal v postelji. “Ah, smo imeli inventuro. Larisa in Sara sta še tam. Utrujena sem.” “Potem ti bo pasalo malo muckanja.” “Ne danes. Samo objemi me. Lahko noč.”

v naslednjem delu : Jasna S – Proti dnu

“Dobro ajde, bom šla delat v Lucijo” je Jasna nejevoljno rekla D. “mislil sem,da boš bolj vesela, ker bova več skupaj.” “Saj sem.” A v nje glasu ni bilo prepričljivosti. D je bil dejansko vesel, a njen je letelo po podstrešju tisoč misli. predvsem kako se bo poslej lahko družila s svojimi prijateljicami in kako bodo lahko hodile poslej skupaj na potepe, na katere se je že navadila.

Marko M