Od vseh prispodob glasu, mi je še vedno najbolj ležeča tista – na glas. Kateremu je včasih dodan tudi naglas. Sicer mi je ta opcija ljuba le če sem pripeljan do te faze in jo praviloma ne uporabim več kot dva krat letno, kar pa je itak dovolj, ker do naslednje uporabe odmeva še prejšnji. Glas. Na glas. Nekoga, človeka ali žival, si lahko vtisnemo v spomin zaradi številnih njih posebnosti, ki itak vsakega posebej zaznamujejo. Ko sem začel spoznavati svet, sem mislil, da je posebnost prepoznavnosti lahko v laseh. Nakar je beneton začel prisegati, da je svet v barvah lepši. In če sem jo še včeraj videl temnih las, je naslednji dan pred mojim nosom čakala, v blond barvi, da jo opazim. In sem jo. Ravno tako kot vidim tartuf v rojstnem kraju. Seveda se nisem niti poskušal.. Continue Reading »

V mestecu Vsakadolpade je bil Komarčev Franc pravcati primer žrebca. Dobesedno so ga obletavale iz vseh strani. Misli si,da je bil extra lepotec – je pa imel na sebi tisto nekaj, kar ženski rado zleze pod kožo. Globoko pod kožo. “Joj Franc, kako me ti noro privlačiš. Tak si lepi” je že na koncu vzhičenosti skoraj vriskala in letela za njim Grozika. “Res sem lepi. Tak lepi” je ponosno zabrundal Franc in že stotič v popolni ignoranci zaobšel Groziko, da je ta posledično potem spravila proizvajalca prosaca na kant. “Tak je lepi, tako oh ta Franc” si nista dali miru Rada in Dam med obvezno popoldansko čajanko izbranih mestnih frač v lokalu Polna Špranjica, kjer so čaju dodajale.. Continue Reading »

Le kaj roji po glavi človeku, ko je prepričan,da pred njim stoji embalaža, ki vsebuje zaklad ? Ki ga bo osrečil. Ali pa ne. Zgolj eno – kako priti do zaklada. Edina rešitev je – ključ. In ključev je na tem svetu zagotovo več kot ključavnic. Zato pa tistih, ki izberejo pravi ključ za sprostiti ključavnico dosti manj. Priznam, dobre pol ure sem poskušal priti do rešitve, kaj je bilo prej – ključ ali ključavnica ? In kdo si je prvi oboje sploh izmislil in/ali naredil ? In sploh zakaj je to takrat ustvaril. Obe vprašanji bosta verjetno za večno ostali brez končnega odgovora. Čeprav, po moji butalski logiki – itak živim v slo, je bila prej.. Continue Reading »

Tokrat nimam namena komentirati Cankarjeve Skodelice kave predvsem zato, ker si kavo znam sam skuhati, mamin sinček pa itak nikoli nisem bil. Bom pa zato uporabil turški pregovor – Kava mora biti črna kot pekel, močna kot smrt in sladka kot ljubezen. Sicer ne vem, koliko črn je pekel – uspelo mi je priti le do sive – ampak, če je res tako črn kot črna kava, potem grem lahko tja. Se več dogaja. Nebesa so itak za brezgrešne, zato pa so prazna. Da mora biti kava močna kot smrt itak ni dvoma. Sploh prva jutranja. Učinek kofeinske cirkulacije se itak začne čutiti šele po pol ure. Druga skodelica dopolni še pogon sivih celic, ko ji uspe najti kakšno v mojem podstrešju. In da mora biti sladka kot ljubezen je pa.. Continue Reading »

O tem, kaj je bilo prej, kura ali jace, dvoma ne more biti. Pač primeš kuro v eno roko in jajce v drugo in odgovor je na dlani. In če imajo kure nešteto različnih imen, tudi jajca ne zaostajajo dosti v tem pogledu. Če jih imaš. Ene ali drugo. Oboje skupaj je pač skoraj nemogoče sinhronizirati. Ta preblisk mi je omogočil – stol. Kakor tudi naslednjega, da sta stol in postelja dva najbolj uporabna in uporabljana predmeta človeštva. A kdo od njiju ima privilegij vrha? Hitrost mojega razmišljanja, primerljiva gibanju koale, je morala priznati njegovo premoč. Čeprav mi je ona dosti bolj pod srcem. Njegova mobilnost je pač dodaten… Continue Reading »