Jasna S – Začenja se (11.del)

“Jasna, kaj delaš popoldne ko končaš?” jo je vprašal Mirko – eden od lastnikov lokala, v skladišču, medtem, ko je nalagala pijačo na voziček. “Ne vem še. Smo zmenjene s prijateljicami.Zakaj?” “Lahko bi skočila z mano do Trsta po nove krožnike, kozarce in to.” “Lahko. Pokliči me potem.” Po službi se je dobila s Saro in Lariso. “Damir je kar izginil” jima je rekla. “Kako to misliš?” “Ga ni več v službo in ker se ni oglašal, sem šla danes še do njega.” “In?” je v pričakovanju novega rekla Larisa. “Ga ni bilo. Samo Nešo je bil.” Njen pogled je zaiskril. “Pa ja nisi tudi z Nešom?” je vprašala Sara v nasmehu. Jasna je samo prikimala. “To pa je žalovanje. Pa ti si grozna” je navrgla Larisa in vse tri so se nasmejale. “Hudo, ja” je… še rekla Jasna. Njen gsm je zazvonil. “Greva? Kje si?” je vprašal Mirko. “V Kopru.” “Pridem čez deset minut pa greva.” Ko je odložila ji tisti nasmešek kar ni hotel iz ust. “Kaj te je Nešo klical?” je firbec Saro. “Šef. Eden od njih no.Hoče da grem z njim v Trst.” “Kaj zdaj si boš pri šefu boljše pogoje dela zrihtala?” je navihano zbodla Larisa. “Škodilo mi ne bi.” “Kaj pa Robi?” “Ga ni več. Samo še ne ve.” Medtem ko jima je razlagala podrobnosti obiska pri Nešu se je pripeljal Mirko. “Evo ga.Se vidimo. Mogoče bo klical D. Samo da vesta. Bosta še tukaj? Itak se kmalu vrnem.” “Če ne bova pa pokliči. Če ne boš nadur delala” je rekla Larisa in vse tri so se nasmejale. V Trstu ju je že čakalo naročilo, tako da sta le naložila in se odpeljala. Med potjo nazaj je pogovor tekel o delu v pizzeriji. Na Škofijah jo je Mirko vprašal : “Greva kaj spit?” “Bova drugič. Se mi malo mudi.” “Naslednji teden grem spet. Lahko greš zraven. Samo nič D povedat” je rekel in njegova dlan se je spustila na koleno Jasne. Bila je malo presenečena, a dlani mu ni odmaknila. In medtem, ko ji je razlagal o novih pripravah za delo se je njegova dlan začela sprehajati po njenem stegnu, pa do kolena in spet nazaj. Ni se upirala, samo molče je poslušala. Larisa in Sara sta bili še vedno v lokalu. “Sta pa hitra. In kaj dogajalo?” je rekla Sara. “Nič posebnega, razen da me je šlatal po nogi ko sva se vračala.” “Ma kaj res. In ti?” “Nič. Kaj pa sem hotela” se je nasmehnila. “Jaz pa imam novega” se je hitela pohvaliti Larisa. “Koga pa?” je vprašala Jasna. “Moj mucek je. Samo še tega ne ve.” In jima je začela razlagati srečanje s Markom in vse za nazaj. “Pa ti si se zaljubila” je navrgla Sara. Larisa je utihnila, a oči so se ji svetile kot poletno sonce.
“Po službi prideš k meni?” je pritrdilno vprašal Nešo Jasno medtem ko sta v šanku natakala pijačo za svoje goste. “Mogoče. Kdaj pa boš doma?” “Ob šestih.” “V redu” je rekla in odšla s polnim pladnjem v salo. Malo za tem je v lokal vstopila skupina osmih Gorenjcev in se posedla v rajon Jasne. Ko je pristopila k mizi je eden veselo dodal : “Opa, danes pa imamo novo.” Jasna je premerila s pogledom vseh šest in odgovorila : “Nič nova. Vi ste novi. Kaj vam dam?” “O, marsikaj lahko” je pripomnil eden. Jasna se je brez zadrege nasmehnila. Spet eni po njenem okusu. “Ti, kaj so to za eni?” je vprašala Eleno, ko je oddala naročilo. “A, misliš na Gorenjce. V marini delajo. Zvečer pa včasih žurajo. So me že povabili zraven. Če hočeš greva skupaj.” “Zgledajo zanimivi. Se bova zmenili.” Od šestih je Jasni v oči padel Bane, krajše sive frizure, ki je bil med vsemi najstarejši in najvišji. Po končani službi se je odpeljala po diskontih zapravljat, kar je bil njen priljubljen hobi. In nekaj čez šesto se je narisala pred vrati Neša. Še jo je spremljal občutek, da utegne vrata odpreti Damir. Ki pa se je razblinil v tistem trenutku, ko je vstopila in se je Nešo prislonil na njo in na njene ustnice. In kasneje na kavču.
“Kaj se pleteš z Nešom” jo je naslednji dan vprašala Elena. Jasna je presenečena odgovorila : “Kako to misliš?” “Ja tako kot si se s Damirjem.” Najprej je zanikala, a po še nekaj zbadljivkah Elene se je vdala : “Ja, imava nekaj.” “Ti pa res ne zbiraš” se je nasmehnila Elena. “V soboto so me Gorenjci povabili zvečer po službi ven. Sem te omenila in so bili takoj ‘za’.” “Še dobro, da si prej povedala, da si izmislim kak izgovor za D. Valda da grem zraven” je veselo dodala.

v naslednjem delu : Jasna S – Zabava (12.del)
“Zakaj pa tvojemu mucku ne rečeš, če bi bila par?” je Sara zvedavo vprašala. Jasna je nagnila skodelico kave in čakala odgovor. “Saj bi. Pa mi je že rekel, da ga še nekaj časa zaradi bivše ne zanima nič resnega. Je v redu tudi tako. Vem da me ima rad” je rekla Larisa. “Nam ga moraš enkrat predstavit” je navrgla Jasna. “Tega pa ne. Ga bom kar zase čuvala. “Ops, Mirko kliče” je Jasna gledala v gsm. “V sredo grem spet v Trst. Greš zraven?” “Lahko.” “To pa je že sumljivo” se je namuznila Larisa in Sara se je pridružila. “Ni še, mogoče pa bo” se je nasmehnila še Jasna.

p.s. Bereš odlomke zgodbe, ki bodo v polni obliki izšli v knjižni izdaji.

Marko M