Jasna S – Naslednji (13.del)

“Sem mu rekel, naj ne kupuje tega avta” je Darko rekel Jasni potem, ko se je oglasila v delavnici kjer je delal na Škofijah. Pogosto je bila pri njemu v delavnici, tudi v sosednji vasi kjer je živel, saj so se imeli za družinske prijatelje. V Pučah,kjer je Jasna živela pri D pač ni bilo njej nič zanimivega. Tako,da je tam v glavnem le spala, ostalo pa se vozarila dogodivščinam naproti okoli. “Meni pa je rekel, da je avto ok. Kaj čem, zdaj ga moram vozit do konca leasinga.” “Saj ti ga bom jaz popravil če bo treba. Boš prišla k meni domov, pa se bova segrela, preden se bo avto ohladil, da ga popravim. Saj veš kako nama to gre” ji je rekel z… iskro v očeh. Nasmejala se je. Bila sta občasna ljubimca že leto, Jasno pa je privlačil le zato,ker je bil babjek. Čeprav je imel že nekaj letno resno razmerje s partnerko, ki pa je živela dovolj varno daleč v Ankaranu. “Saj vem kako bi me ti grel. Pa generalno delal. Bom prišla na kavo ta teden” se mu je nasmejala igrivo.
“Ajde, vse povej kako je bilo s šefom” je Jasno dreznila Larisa, medetem ko so bile skupaj s Saro na rednem prijateljskem klepetu. “Kaj naj rečem. Se je zgodilo. Pri njemu na kavču.” “Ti prasica. Saj ti malo zavidam, čeprav jaz nikoli nisem varala svojih tipov” je nadaljevala Larisa. Sara je prikimala. “Če boš šla tako naprej ti jih bo zmanjkalo tam v pizzeriji” je dodala. “V petek bi lahko šle v Portorož na turbo folk, kaj?” se je oglasila Sara. “Lahko” sta obe dodali. “Šibam v službo. Se vidimo” je še rekla Jasna in se odpravila. Tistega dne se je Mirko, ki ga običajno ni bilo niti blizu šanka, večkrat sprehodil mimo in z Jasno sta si izmenjala nekaj globljih pogledov. Kar ni ušlo očesu Elene, pa tudi ne Nešovem. “Kaj te danes Mirko tako bulji?” jo je Elena vprašala. “Nimam pojma” se je sprenevedala. Takrat je v lokal vstopil črnolas moški, nekaj let čez trideset in počasi hodil proti kotu sale. Za njim je stopal manjši moški. Skupaj sta sedla za mizo. Jasna ga je merila celo pot in nekaj v njej se je predramilo. “Tega jaz strežem” je skoraj ukazovalno rekla Eleni. “Ampak to je moj rajon” ji je rekla. “Dajno. Ti bom vrnila uslugo. Sem se zapalila za tistega.” Elena se je le nasmehnila. Medtem ko je pisala naročilo v blok sta se njuna pogleda večkrat srečala. “Sta prvič pri nas?” je vprašala vmes. “Ne. samo tebe še nisem videl. Jaz sem Ivica. Če me boš še kdaj stregla” ji je odgovoril temnolasec in se ji ob tem prijazno nasmehnil. “Bom stregla, ampak le če boš sedel na tisti strani naslednjič” je dodala, medtem ko je ugotovila, da ji srce hitreje bije. Zaradi njega. Medtem, ko je natakala pijačo ni mogla skriti svoje zmedenosti zaradi Ivice, kar je opazil tudi Nešo in se približal. “Odhajam delat v drugi lokal od šefa. Verjetno bova manj skupaj potem.” Jasna ga je pogledala odsotno in rekla : “Mislim, da se ne bova več videvala. Po dveh mesecih imam dosti tega. Si me začel psihirati zadnje čase. Ne prenesem tega.” “Kaj sem te? Psihiral ? Kako pa?” “Samo težiš za neke tipe in mi sploh ne zaupaš. Ne rabim tega.” Pograbila je pladenj s pijačo in odšla proti mizi Ivice. Nešo se je odpravil v garderobo in med preoblačenjem spoznal, da z Jasno itak ne bi nikoli mogel imeti nič resnega. Vsaj ne po tem kar je videl kaj je počela. “Kaj vam še dam razen računa?” je vprašala Ivico, medtem ko je pobirala prazne krožnike izpred njiju. “Mogoče tvojo telefonsko” jo je resno pogledal Ivica. “Mogoče” je rekla in mu vrnila resen globok pogled. Vrnila se je z računom in ga postavila pred Ivico. “Koliko sem dolžen?” jo je vprašal. “Piše na računu” je rekla in medtem ni umaknila pogleda iz njega. “Ta račun pa bom shranil za spomin na posebno postrežbo” je rekel, medtem, ko je bral njeno gsm številko na računu. “Naslednjič bo še boljša.” ” Ne dvomim. Se vidimo naslednjič” ji je še rekel ob globokem pogledu. Jasna ju je spremljal s pogledom vse do izhoda. “Elena, jaz sem zaljubljena” ji je vidno vzhičena hitela razlagati v šanku. “Kaj spet? V koga pa zdaj?” “V Ivico.” “A to je ta iz mojega rajona.” “Bil je. Zdaj bo v mojem.”

v naslednjem delu : Jasna S – Nekaj v zraku (14.del)
Dnevi druženj Larise in Marka so se začeli podaljševati v tedne. S svojim obnašanjem mu je razblinila vsako pomisel na prejšnje porazno razmerje. Bila je pozorna, vsako minuto dosegljiva, a nikoli vsiljiva. Njeno iskrenost in željo po njem je začutil v vsakem njenem koraku, pogledu, objemu, poljubu. A že samo pomisel na resno razmerje je odvrnil. Ko kača piči se potem človek tudi vrvi nekaj časa izogiba. Larisa je to vedela in ni ji bilo vseeno zaradi tega, saj je bila zdaj vanj zaljubljena že z vsakim milimetrom njenega srca in vsakim delčkom telesa.

p.s. Bereš odlomke zgodbe, ki bodo v polni obliki izšli v knjižni izdaji.

Marko M