Jasna S- Nekaj v zraku (14.del)

Dnevi druženj Larise in Marka so se začeli podaljševati v tedne. S svojim obnašanjem mu je razblinila vsako pomisel na prejšnje porazno razmerje. Bila je pozorna, vsako minuto dosegljiva, a nikoli vsiljiva. Njeno iskrenost in željo po njem je začutil v vsakem njenem koraku, pogledu, objemu, poljubu. A že samo pomisel na resno razmerje je odvrnil. Ko kača piči se potem človek tudi vrvi nekaj časa izogiba. Larisa je to vedela in ni ji bilo vseeno zaradi tega, saj je bila zdaj vanj zaljubljena že z vsakim milimetrom njenega srca in vsakim delčkom telesa. Marko je do nje čutil skoraj isto, pa nikakor ni hotel izzivati usode s tem, ko bi ji to priznal. Ko so dejanja čista so… besede nepotrebne.
“Oho, danes pa si se upicanila” je Jasni navrgla Elena, ko je nastopila svojo smeno. V resnici je bila jasna naličena kot najbolj cenena pocestnica. “Aha, Ivica mi je poslal sms, da pride. Danes se bo moral izkašljati” ji je rekla. “Kaj pa Nešo?” “Daj beži mi s tem psihičem. Je začel ful težit kaj se pletem z drugimi.” “Res čudno, da ti je to omenjal” se je cinično nasmehnila Elena. Proti koncu popoldneva se je na vratih pizzerije narisal Ivica. Jasna je ravno natakala pijačo v šanku in ko ga je zagledala se je začela krepko truditi skriti navdušenje, da ne bi njen D v drugem šanku tega opazil. “Je kakšna miza prosta?” je vprašal Ivica. “Je. Tam v tistem kotu. Pridem takoj za vami.” Potem, ko mu je postregla s vsem kar si je naročil in sta si vmes, medtem ko je stregla drugim, navrgla nekaj globokih pogledov, se je prikazala ob njegovi mizi s računom. “Pijačo častim jaz. In čez eno uro končam” je dodala s poželjivim pogledom. “Potem pa te lahko jaz častim s pijačo. Danes se itak ne vračam v Ljubljano. Bom v Kopru. Pokliči me ko končaš.” Rahlo mu je prikimala v potrditev. “Stari so prišli na obisk. Sem rekel mami, da boš do osmih doma” ji je D rekel, ko se je že preoblečena odpravljala proti izhodu. “Zakaj mi nisi prej povedal. Malo pozneje bom, ker sem zmenjena s Lariso in Saro. Se vidimo doma” je še spotoma dodala. Ivica jo je počakal na parkingu v Kopru. Stopajoč proti njemu je bila že trdno odločena, da se mu preda, če bo želel. “Dober avto. Tudi jaz bi takšnega vozila.” “Potem pa se vsedi za volan in pelji.” “Kaj resno?” “Ja, kar sedi.” Obrnila je ključ lagune in zapeljala proti in po stari šmarski cesti. Pred vrhom je zavila na stransko pot. “Kam pa zdaj?” jo je vprašal. “Samo da obrnem.” “Počakaj malo. Ugasni.” V naslednjem trenutku sta si pričela izmenjavati poljube, medtem ko je spustil sprednji sedež, kamor se je ulegla in se spotoma slačila. Ko se je prislonil nanjo ga je povlekla v svojo globino. Med vožnjo nazaj ji je rekel : “Naslednjič se bova dobila v mojem najetem stanovanju na Markovcu. Da naju ne bo nihče motil.” “Kaj tudi to imaš?” “Ja, službeno. Da prespim včasih, ko se mi ne da voziti v Ljubljano nazaj.” Poslej je Ivica iz Ljubljane zahajal dva krat, včasih tri krat tedensko na pozno kosilo v pizzerijo k Jasni in potem je vedno prišla k njemu v stanovanje sprejeti potešitev. Po mesecu, ko sta ležala v postelji, se je Ivica nagnil do omarice. Ko se je obrnil, je v roki držal škatlico. “To je zate. Da me boš lažje poklicala.” Jasna je odprla škatlico in ni skrivala navdušenja ob pogledu na nov gsm zadnje mode. Oddolžila se mu je v podaljšku krajšega sexa. Nov gsm ji je bil v zabavo. Slikal in snemala je v vsakem prostem trenutku. In sms-ala ter klicala Ivico. Da pa ne bi njen D videl tega gsm, ga je v glavnem skrivala v svoji službeni garderobni omarici in s seboj ga je vzela le takrat, ko je vedela, da ne bosta s D skupaj v izmeni. D je par krat preverjal njen stari gsm ko je zaspala, katerega je redno uporabljala, saj mu občasno sumničenje ni dalo miru. A videl je v glavnem ženska imena v imeniku. Moška imena je poznal. Če bi pa poklical katero od tistih ženskih imen v imeniku njenega gsm, bi ostal zelo presenečen, ko bi se mu oglasili moški.

v naslednjem delu : Jasna S – Bodi moja (15.del)
Proti koncu drugega meseca njunega ljubimkanja, medtem ko sta ležala na postelji, je Ivica rekel Jasni : “Veš, nekaj sem razmišljal. Ti praviš, da si mrtva ob tistem tvojem že kako leto in da bi rada šla od njega.” Jasna je prikimala. Prav vsakemu njenemu ljubimcu je razlagala isto, da je nesrečna s D in da je tam mrtva že leta. “Pa bodi moja” je nadaljeval Ivica : “Greva k meni v Ljubljano živet, pa tudi za službo ne bo težav. Boš moja tajnica. Kaj misliš?” Iz privitega objema se je Jasna ob tej njega izrečeni misli rahlo odmaknila. Po skoraj minuti tišine mu je rekla : “Maco moj, daj mi kakšen dan da malo razmislim.”

p.s. Bereš odlomke zgodbe, ki bodo v polni obliki izšli v knjižni izdaji.

Marko M