Jasna S – pri Arzi (18.del)

Na parkingu pred restavracijo Arza na Škofijah je Marko sedel v avtu in čakal Jasno, da konča kelnarit in gresta domov. Gostov ni bilo več in iz še osvetljenega dela šanka se je Jasna odpravila v del restavracije, ki je že bil v temi. Nekaj trenutkov kasneje je za njo stopil tudi njen Nace. Ki je bil precej mlajši od nje, ampak, odkar se mu je pred kakim tednom predala v njegovem avtu, je tekel za njo kot cucek. Marko je nekaj začutil, izstopil iz avta in pospešil korak do tistega dela restavracije. Ko je bil že skoraj čisto pred steklenimi stenami je videl, da je Jasna Nacetu pristopila v poljub. Takrat je Nace opazil Marka in se odpravil skozi šank v zadnje prostore. Jasna se je naredila kot da Marka ni videla in stopila za.. Nacetom. Tam od .zadaj ju ni mogel videti. Medtem je šefica Arza zaprla vhodna vrata in pazila, kaj bo Marko naredil. Kot bi že ne naredila dovolj greha poprej. Marko se je vsedel v avto, prižgal cigaret, odprl okno in prižgal radio. Bil je miren. zelo. Že dolgo ga ni moglo nobeno njeno dejanje več presenetiti. Ponavljala se je že vsa leta na en in isti način. Povlekel je dim in iz zvočnikov se je sprostila njuna pesem, katero ji je posnel na cd še v začetnem času, ko je do nje gojil zelo močna čustva. Že po uvodnih nepolnih dveh mesecih ji je uspelo vsa ta čustva dobesedno steptati v nič. Čez dvajset minut so s eodprla vrata zadnjih prostorov in Jasna je stopila v šank, Nace pa za njo kot senca. Po minuti pogovora je Nace ostal v šanku in gledal za Jasno, ki se je odpravila proti avtu. Arza je medtem izginila v svojo pisarno. Ko je prisedla je bila tiho, a svojega izraza na obrazu ni mogla skriti. Zdaj jo je Marko poznal že do obisti. Obrnil je ključ in speljal. “Danes pa se ti ni mudilo” ji je rekel. “Sem morala še salo pripraviti” je bila odrezava. “In Nace je takoj pricapljal za tabo, da ti pomaga v temi pripravljati.” je dodal. “Se je stikalo pokvarilo” je rekla in zrla v cesto. “Sem videl. Hitro se kvarijo te reči. Nekaj minut pred tabo je stikalo še delalo, ko je Arza s prižgano lučjo pregledala salo, ki je bila že pripravljena.” “Pa kaj ti misliš, da sva se z Nacetom mečkala tam v temi al kaj?” je siknila. Kot ponavadi je sama povedala odgovor. Ko je doma prišla izpod tuša je vzela zobotrebec, da malo prečesa zobovje. Takrat se ji je iz nosa vlila kri. Naenkrat in intenzivno. “Ti res ne misliš nehat s tem šitom” ji je Marko rekel nič kaj zadovoljen. Čeprav ni pila alkohola niti kadila je to nadomeščla s bolj “čistimi” metodami snifov črtic koke ali tabletk x. Odvihrala je v kopalnico in se po destih minutah prebledela pridrsala do postelje, kjer je le še obrnila hrbet.
“Kaj ti je težil?” je Arza naslednji dan vprašala Jasno. “Vedno me sprovocira, da popizdim. Moram se pobrati od tam, tokrat zares. Hočem spet živeti kot prej, da grem lahko kamor in s komer hočem. V ponedeljek pripeljem sem na podstrešje svoje stvari. Saj lahko, mami?” Tako je klicala Arzo. “Veš da lahko. Samo, to ti je zdaj že tretjič. Lahko bi bilo zadnjič. Ti bom že kakšnega zrihtala tukaj” ji je rekla Arza. “Zdaj te bom pa pogrešala čez teden, ko boš študiral v Ljubljani” je Jasna rekla Nacetu, ko sta po koncu službe zavila na stransko pot in je prisedla k njemu v avto. “Saj se bova slišala. V petkih pa bom za vikende itak tukaj delal s tabo.” “Mogoče pa te pridem med tednom kaj obiskat. samo da se rešim tistega.” “Kaj ti je težil včeraj? Kaj misliš, da je možno da se me loti zdaj ko naju je videl?” “Je težil ja. Ma mislim, da ne. Je rekel, da komaj čaka, da se poberem zares.” “Ja pa pojdi potem. Bova več skupaj.” Nace je bil tako slepo zacopan vanjo, da ni niti opazil, da se mu pred očmi meni s Sergiom, s katerim je takrat že začela tešiti svoje adrenalinske potrebe na njega zadnjem sedežu avta. “V ponedeljek grem od njega in midva se bova dobivala po službi. Bom šla živet k mami dol v garažo, da lahko pridem in grem ko hočem.” “Boš eno črtico?” ji je rekel Nace, medtem ko je stresal beli prah na priročni pladenjček. “Bom” so se ji zaiskrile oči. Potem, ko sta potešila nosnici sta se prestavila na zadnji sedež in potešila še drug drugega.

v naslednjem delu : Jasna S – Tri krasne (19.del)
Nekaj tednov pred tem dogodkom, sta se v mestu srečala Matjaž in Marko. Odkar sta se kot sošolca videla nazadnje, je minilo že nekaj let. “Stari, pa kje si ti. Mater sem vesel, da se srečava.” Segla sta si v objem. “Ti pa znaš še vedno presenetiti. Veselje je obojestransko. Daj pridi, greva kaj pojest in teh nekaj let stlačit v kako urco.” “Greva, ala. Danes imam itak prosti dan. Ampak najprej mi daš svojo telefonsko, da se ne bova samo tako slučajno srečala.” “Saj veš, da slučajev ni” je v nasmehu rekel Marko. Matjaž je bil psiholog s svojo privat ordinacijo v Ljubljani. Na Obali ni bilo teh potreb. Ko sta ob kosilu razdelala pretekla leta, sta se lotila aktualnosti. “Stari, daj povej mi kaj ti misliš, da vidim, če se mogoče motim. Za Jasno gre. To, o kateri sem ti prej samo stavek navrgel” je rekel Marko in prižgal cigaret. “Povej stari. Bova uredila. Zato pa so pravi frendi na svetu.

p.s. Bereš odlomke zgodbe, ki bodo v polni obliki izšli v knjižni izdaji.

Marko M