Povsem očigledno je, da sem preživel to leto, če že to pišem. Ti pa tudi, če že to bereš. Kako že? Ah, saj je bilo pestro. Spet. Čeprav sem za to leto imel samo eno željo – malo miru. Pa ne le zase. Skozi leto je bilo že več kot očigledno, da so drugi imeli drugačne želje glede tega. Seveda, da se ne pritožujem zaradi tega. V bistvu se ne pritožujem za nič. Imel sem kaj jesti,piti, obleči, streho nad glavo. Imel sem celo ljubezen. Kar jo imam itak vsak dan – tudi ljubezen do življenja. Pa ne le svojega. Imel sem iskrene poglede, poštene misli, argumentirane besede,čista dejanja, topel objem. Imel sem hinavske poglede, pokvarjene misli, prazne besede, dejanja pozabe, lažen objem. Vsako jutro sem se lahko zahvalil tistemu, … Continue Reading »
Archive for: december, 2008
Tako sem zapisal – tako si bral/a v 2008
Kaj bi ti razlagal – številke mi pač niso pri srcu. Ampak letos se je na mojem blogu toliko dogajalo, da sem moral spremljati določene opcije. Iz ozadja seveda. Ko sem vstopil v blogovsko skupnost se mi niti sanjalo, kakšne razsežnosti dopušča blog. Takrat sem zaključil le, po tehtnem premisleku, da je moj blog v bistvu moja lastnina, moj odsev – kolikor in kakor ga želim sam prikazati. Kot stanovanje v katerega spustim tistega, ki sam hočem. Ostali pa lahko gledajo v stanovanje od zunaj. Kolikor in kar pač od tam vidijo. Posebni in drugačni so pri meni drugače zapisani in vedno dobrodošli. Tudi zaradi manjšine. Klišejevske osebke, ki so praviloma prenasičeni.. Continue Reading »
Make me smile….
Eh,saj sem vedel. Ta december je vse postavil na glavo. In tebi je uspelo, da je meni uspelo. Kakor obrneš je horizontala postala vertikala.Pa naj še kdo reče, da jeben život ne prinaša nasmeha na ustnice….
Don Marko M
Zaščiteno: Jasna S – Zgodovina se ponavlja (zadnji del)
Vnesite vaše geslo za ogled komentarjev.
Usodna privlačnost
Ko te zadane usodna privlačnost ostaneta samo dve možnosti. Ali se ji prepustiš ali pa zbežiš. Stvar drznosti. Čeprav so mi že vnaprej znane obredne skrivnosti parjenja Črne vdove. Možnost, da (na)jebeš pač vedno obstaja. Vsaka podobnost je zgolj simbolična. Ampak, ko mami omamno, premami. In če ni utemeljenih okoliščin, potem ni razloga pomisleka. Ta zgodba mogoče niti ne bi bila nič posebnega, če ne bi postopka izzivanja začela ona. Ker samo ona lahko vedno da povod. Jaz lahko le spretno (na)sedem. Še vedno ji uspeva. Jezim se lahko seveda le nase in svojo labilnost trenutka, ki se utopi v njeni vabljivosti. Čeprav bi lahko tudi s trdim šel ponosno mimo nje. A potem bi.. Continue Reading »
Light
Še ne tako dolgo nazaj je bilo moč na artiklih po naših trgovinah brati le oznake polnomastno, polnozrnato, polno energijsko…. Vse je bilo polno. Na polno. Do polnega. Cene so sicer še vedno polne. In potem se je v slovenski jezik prikradla tujka – ‘light’. Oznaka, ki naj bi pomenila nekaj več. Za nekaj manj. Za isto ali večjo ceno kot za polno. Več kot prepričljivo se je ta oznaka najprej prijela – plač. Čeprav so to sforsirali tisti, ki jih nimajo. ‘Light’ plač namreč. Verižna reakcija je bila neizbežna. Seveda se ljudstvu dogaja krivica. Ker ‘ligh’ oznaka ne velja za vse in povsod. In kaj sploh pomeni mleko ‘light’ ? Mar to, da pomolzejo kravo le iz enega seska ? Ali pa le zelo razredčijo bikovo mleko ? Tisti rdeči bikov.. Continue Reading »
Risanke
“Tati glej, I like to movit movit” mi je v navihanem nasmehu primaknila punčica mojega očesa v tem sobotnem popoldnevu, preden sva se lotila najinega košarkarskega derbija. In sva seveda kolesi ustavila pred kino sporedom in se oba zazrla v plakat – Madagaskar 2. “Greva gledat? ” “Seveda.” Za premiere risank v kinu si vedno vzameva čas. Sploh v tem času, ko so udobja gledanja filmov v kinu neprimerno bolj prijazna za ritke in ušesa. Preboji do izhoda na koncu filma, med vsemi kokicami in kozarci pod nogami, še najboj podobni poskakovanju po minskem polju, seveda ne morejo pokvariti vzdušja filma. Posledično risanki sva potem.. Continue Reading »
Ma, jebe se mi….
Kletvice. Sestavni del ljudskega izročila narodov in narodnosti. Naposlušal sem se jih in se jih še bom. Predvsem zaradi nogometa, kot igralec in gledalec. “Sudija pederu” je še vedno najbolj sočna kletvica na tekmah v naši podalpski. In še danes si nisem na čistem, kako hudiča publika to ve. Da je peder. Čeprav je gej pravi izraz. In je ravno tako človek kot ti ali jaz, le da ima drugačne potrebe in dolžnosti. V eni tekmi tako navijačem uspe sodnika oklicati za carja ali pedera tudi večkrat. Odvisno od razloga njega piskanja v piščalko. Jebe lud zbunjenoga. Slovensko kreativnost in izvirnost krasi tudi.. Continue Reading »
Krepat, ma ne molat….
Hm in ha. Kak dan nazaj sem izvedel neizvedljivo. “Midva sva zdaj par. Tako govorijo” je rekla, še vedno dovolj brunetka in greha vredna – za ostale. Imena raje ne bi, da si ne bo v tistem kafiču še kaj dodatnega umišljala. Čeprav sva nekoč imela skupno stično točko. Pa me zdaj takšne izjave že dolgo ne presenečajo več. Toliko krat sem že bil par z raznoraznimi, da niti ne štejem več. Čeprav sem, praviloma, zadnji izvedel. Verjetno zato, ker nisem niti v največji mori pomislil, da bi bil par s katero od tistih, ki so si dovolile takšne kvasiti. Imam svoje razloge. Ne bom tokrat o klevetanju, ker je to prihranjeno za enega naslednjih blogov. Poskušal sem prevetriti svoje že itak od nekdaj.. Continue Reading »
Let’s talk about sex….
Znanstveniki so ljudje, ki si vzamejo čas za svoje raziskave. Tako so ugotovili tudi, da traja spolni odnos povprečno 4 minute. V tem času si moški dovoli oddati, ženska pa prejeti, povprečno 10 vbodov na minuto, torej 40 na vsak spolni odnos. Upoštevajoč ,da je povprečna dolžina moškega uda 16 centimetrov, kaj lahko pridemo do izračuna, da ženska pri posameznem spolnem odnosu prejme 640 centimetrov moškega spolnega uda. Spet po znanstvenih ugotovitvah, ima povprečna ženska spolne.. Continue Reading »
