Jasna S – Barbara in Alenka (26.del)
Božič je bil pred vrati. Tistega večera, medtem ko je Marko brskal po netu, se je Jasna vrnila iz službe. “Oj,kaj delaš?” ga je ogovorila in se zleknila na posteljo. “Ah,nič takšnega. Malo pameti iščem po netu” ji je odvrnil. “Samo malo,da se pretegnem pa skočim pod tuš. Saj boš končal do takrat?” “Bom.” Med njenim pretegovanjem je zazvonil njen gsm. “Pa kdo je zdaj?” je navrgla, ko je segla po gsm-u. Gsm je zvonil in ona ga je, držeč v roki, gledala. “Pa daj se oglasi” je rekel Marko in jo pogledal. Še vedno je s tistim rahlo zgroženim pogledom zrla v gsm. “Ne bom. Stara kliče. Se mi ne da jo zdaj poslušat.” Po končanem zvonenju je odložila gsm in se odpravila v kopalnico. Marko se je obrnil proti računalniku, a mu njen pogled ni hotel izginiti iz misli. Takrat je njen gsm zavibriral ob prejetem sms. Edino kar je takrat čutil in vedel je bilo to, da njena mati sigurno ni poslala sms. Ker ni uporabljala te opcije. Stopil je do mize in vzel njen gsm v roko. In začel brati vsebino sms-a : ‘Rad bi ti dal darilo za prijetno sodelovanje čez leto. Kdaj te pokličem?’ Pod vsebino sms se je, namesto številke,… izpisalo ime – Brane. Pod klicem tudi. Preden je prišla k Marku je imela Jasna razmerje z njim. Tudi z njim. Marko je pritisnil tipko ‘odgovori’ in tipkal : ‘Sem pod tušem. Pokliči me čez pol urce.’ Odložil je gsm na isto mesto in se zleknil pred tv. “Grem spat” mu je rekla ko se je vrnila iz kopalnice. “Daj počakaj še malo, da pogledava ta film do konca. Še nekaj minut.” Ulegla se je poleg. Čez par minut je spet zazvonil njen gsm. “Mama pa je vztrajna danes” ji je rekel Marko, medtem ko je spet gledala v gsm s tistim pogledom. “No daj, oglasi se ji. Če ne se ji bom jaz” je še dodal. Primaknila je gsm k ušesu in odmaknila pogled. “Prosim” je rekla v znižanem tonu. “A zdaj ko pa si dišeča izpod tuša pa me prosiš?” je rekel Brane. V tistem trenutku je Jasna glas povzdignila že skoraj v kričanje : “Pa sem vam rekla,da me ne klicat, da si urejam življenje.” “Ja, zakaj pa mi nisi tega prejšnji teden povedala?” je odvrnil Brane. “Kaj je narobe,da sem te zdaj poklical? Kaj ga imaš tam?” “Ja.” jutri boš v službi?” “Ja.” “Zjutraj?” “Ne.” “Potem te pokličem popoldne.” “Ja” je Jasna odgovorila v že bolj umirjenem tonu in odložila gsm. Z videzom zadrege je legla v posteljo in mu obrnila hrbet. Po nekaj trenutkih tišine jo je Marko vprašal : “Kdo pa te je tako vznemiril?” Tišina. In čez nekaj trenutkov : “Gorenjci so klicali. Pa sem jim vsem skupaj povedala, naj me ne kličejo več.” “Zgleda,da eden od njih ni bil prisoten, ko si jim govorila” ji je umirjeno odvrnil.
Nekaj mesecev kasneje. “Daj pusti ga že enkrat in si najdi enega takšnega premožnega kot sem si ga jaz. Kaj sploh vidiš na njemu?” je Barbara svetovala Jasni, ko je bila pri njej na obisku. Ne prvič ne zadnjič. Jasna je povesila pogled : “Noseča sem.” “Kaj z njim?” Bila je tiho. Tudi sama ni vedela točnega odgovora. “Boš pa splavila. Za otroke boš imela čas kasneje. Saj veš, da ti bom pomagala” je dodala Barbara. ” “Bom razmislila. Mu še nisem povedala.” “Pa ne mu povedat. Tistih par ur, ko boš delala splav bo itak mislil,da si v službi.” “Ti povem.”
Ko je Marko prišel iz službe, ga je Jasna čakala stoje v dnevni in namesto ‘čau’ je slišal iz njenih ust : “Noseča sem.” A njene oči niso dajale tistega leska veselja noseče ženske. “Si vesel” je dodala. Marko jo je gledal brez vtisa presenečenja. “Sem. Zate. Ampak Jasna, ne bova se sprenevedala. Točno veš, kaj sva se zmenila takoj po novem letu. Tukaj si le do takrat, dokler si drugje kaj ne urediš. Dobro veš zakaj. Si se pač odločila za prejšnje življenje. če pa si res noseča, potem vedi, da bom zagotovo uporabil test očetovstva.” Ob zadnjem stavku je Jasna vidno vztrepetala. “In od kdaj dalje se lahko preveri očetovstvo?” ga je vprašala čez minuto. “Verjetno se da še pred porodom.” V njenih očeh je opazil zaskrbljenost. Naslednjega dne je poklicala Dragana :”Kje si? Pridi ob petih in pol na parking zadaj v službo.” “Seveda ljubezen. Se bova zapeljala tja čez?” “Ti povem potem.” Ko je parkiral na parkingu jo je poklical. Enkrat pozvonil. Čez nekaj minut je prisedla. “Greva?” jo je vprašal. “Ne danes. Noseča sem.” “Kaj si?” “Noseča. Kaj nisi nič vesel?” “Ampak kako? Saj sva samo parkrat.” “Enkrat je dovolj. Kaj boš naredil?” “Ne vem. Zdaj sem v šoku. Moram prespati.” “V redu. Se vidiva jutri. Pokliči me.” “Bom.” Ni je poklical. Niti odgovarjal na njene klice in sms. Čez teden je sedela Jasna za mizo pri Barbari. “Si se odločila’” jo je vprašala. “Ja, samo ne vem kako to narediti, da on ne izve.” “Ne skrbi. Najprej boš šla do svojega ginekologa, da ti da napotnico.” “Ampak on mi je že rekel, da bo šel z mano k ginekologu. Da hoče gledati ultrazvok.” “Boš pa šla zjutraj, ko bo v službi.” “Delam.” “Pa prosto vzemi.” Naslednjega jutra je Marko, ko se je odpravljal v službo, ob odhodu v konici očesa opazil, da se je Jasna prebudila. Celo več kot to. Bila je budna. Ponavadi je vedno čvrsto spala naprej. Nekaj drugačnega je začutil v njenem pogledu, čeprav ni opazila, da je opazil njene odprte oči, katere je takoj zatem zaprla. Čuden občutek ga je spremljal na poti v službo. Čutil je, da bo Jasna spet nekaj izvedla, a se mu ni niti sanjalo še koliko hudo. Nemir ga je spremljal vse do desete ure, ko se je odločil jo poklicati. Najprej na hišni telefon. Nič. Bojazen se je stopnjevala. Poklical je še na gsm. Nič. Poslal sms. Nič. “Stari, moram nujno domov. Tista moja je nekaj napalila spet.” “Kaj res moraš?” “Ja,daj, ti vrnem to uslugo. ” Med vožnjo proti domu je kršil vsa pravila na cesti.
Marko M
v naslednjem delu : Jasna S – Zgodovina se ponavlja ( zadnji del )
p.s. Bereš odlomke zgodbe, ki bodo v polni obliki izšli v knjižni izdaji.
You can follow any responses to this entry through the RSS 2.0 feed. You can leave a response, or trackback from your own site.
