Na ta zapis sem se v svoji notranjosti pripravljal že res krepkih mesecev, pa se je vedno nekako pritajil, čeprav nikoli ušel iz misli. Tokrat pa so se zvezde poklopile, izgovori pa izginili. Tega aprilskega popoldneva sva z mojo malo Carico, z dlanjo v dlani, stopicala po železniškem peronu naše prestolnice. In tam, v podhodu, je stal – Marko. Saj veš, tisti iz Big Brotherja. Stal je tam skoraj nepremično, a tako, da ni oviral prometa, neopazen pa tudi ni bil. Stopila sva do njega. “Kako gre danes?”, sem ga ogovoril. “Še kar v redu” mi je odvrnil v rahlem nasmehu, a življensko iskro v očeh, ki je jasno povedala, da se da skromno tudi bogato živeti. Nekaj manj kot 3€ raznih centov sem privlekel iz žepa in mu jih predal v nastavljeno dlan. Z drugo mi je predal aprilski izvod časopisa Kralji ulice. “Drži se”, sem mu še namenil in že sva z mojo malo navihanko stopicala proti bližnjemu bifeju. Medtem ko sva… Continue Reading »
Archive for: april, 2009
Fjaka
Uf, danes sem se stežka skobacal pred pc. Fjaka pač ne izbira kraja in časa. Tipkovnica se je kar izmikala prstom, moje misli pa so bile še vedno v počitnicah zadnjih desetih dni. Lepo je seveda spet prehitro minilo. Kar je po svoje smiselno, saj lepo ni namenjeno razvadi ali navadi, ampak nepozabnosti trenutka. Ta pa lahko traja. Moja mala stalna princeska in večja nestalna sta si dali kar duška tudi pri kulinariki v teh počitnicah. Tako sem zmazal vse dobrote, ki spremljajo najprej Rimskokatoliško in nato še Pravoslavno veliko noč. Za konec verskih praznikov je svoje dodal še Mohamed s svojim rojstnim dnevom. Kot ateist si seveda lahko privoščim uživati dobrote vseh verskih praznikov, saj sem… Continue Reading »
Vse poti vodijo v Rim
Če bi hotel poenostaviti v eni besedi tokratni nogometni 1/4 finale CL, potem zadostuje – briljantno. Čeprav je večino v to oceno prispeval ravno torkov uvodni obračun. Resnici na ljubo sta ravno torkovi srečanji pred začetkom nekako dopuščali še najmanj negotovosti in večino predvidljivosti. Ampak, spet in ponovno se je dokazalo, da je žoga okrogla do zadnjega sodnikovega piska, kakor tudi, da stativi gola nista le dva droga kar tako, temveč odlična asistenta, od katerih se žoga rada zakotali v mrežo. Goli, ko se žoga, po udarcu, odbije od ene v drugo stativo in potem vgnezdi v mrežo so silna redkost, če pa se v takšni podobi dokončno zapečati tekma, pa postanejo večni. In kakor obrneš smo se še 1x prepričali, da višja stopnja nogometnega užitka kot je CL, dejansko (še) ne obstaja. Sploh v… Continue Reading »
Majhna jajca za veliko noč
Občutljiva tema je ta o jajcih, ja. Če preveč pritisneš je takoj vse narobe, če premalo se ti še kokoš smeji. Ampak kokoška že ve, kako se jajcem streže. Sem že resno razmišljal, da bi sestavil kakšno odo kokoškam, pa sem hitro seštel, da bi kokoške brez jajc ne bile takšne kokoške kot so. Kakor tudi, da bi jajca brez kokošk bila še večja jajca. Veš, iskreno povedano – jajca spoštujem. Ker, vse pomembno na tem svetu se je razvilo iz jajca. Prairie Oyster, fritaja, moja domovina in jaz. Prvo spoštujem zaradi jajca, drugo zaradi več jajc, tretje zaradi zmernosti jajc in četrto zaradi polnih jajc. Seveda si lahko… Continue Reading »
Zgrešeni navijači – sramota tudi nogometa
Rad gledam nogomet. Rad igram nogomet. Nenazadnje so mi leta “kopanja” po raznih travnatih in umetnih igralnih površinah, poleg boljšega zdravstvenega počutja, prinesla tudi obilo življenskih izkušenj, katere sem (in še) v praksi uveljavljal uspešneje, kot tiste iz šolskih klopi. Teorija pač ni obvezno povezana s prakso in obratno. Še vedno pa si najraje ogledam tekme CL. Niso zastonj šampioni. Ker je v tej ligi nogomet res, v največji meri prikazov, pravi slavospev tej igri. Ki dokazuje, da je nogomet točno to, kar mora biti. Moškost, borbenost, vztrajnost, ponos, sloga, domišljija, kreativnost, umetnost, vzorno obnašanje. Seveda si ogledam tudi reprezentančne nastope oz. prvenstva. Tudi naše reprezentance. Spoštujem nogomet. In posledično spoštujem igralce kakor tudi navijače. Eno brez… Continue Reading »
Slovenska himna me ne popelje v višave
Sem le eden od tistih, kateremu sta in še, dve različni himni polnijo ušesa v isti republiki. Najprej tiste SFRJ in zdaj še ta RS. Ne bom zanikal da, v isti republiki, utegnem v prihodnosti poslušati tudi tretjo. Državna himna seveda ni kar en pop komad, čeprav lahko postane bolj popularna kot sleherni pop komad. Je pa zato prava oda najvišje možnje stopnje, ki v svoji vsebini kratko, a zelo nazorno opeva miselnost, duhovnost in značajske lastnosti ljudstva. Himna je, poleg grba in zastave, bog bogov vsake države. Vsaj morala bi biti to. In prav vsak/a državljan/ka bi se morala/a s himno… Continue Reading »
Imaš dovolj dolgega ?!
“Oho, ti pa imaš dolgega,” mi je prijavila Tina in se namuzala, medtem, ko sem si, ob tej njeni na glas izrečeni opazki, nadel videz sramežljivega. Saj drži, da kar pogosto slišim kaj takega iz ženskih ust, pa mi je vseeno vsakič malo nerodno. Malo. A le v prvih dveh sekundah trenutka. Hip za tem pa tudi moj ego malenkost zraste. Malenkost. Lepo te prosim – kateremu moškemu pa ne bi, če bi mu ženska tako rekla. Sicer še nisem obupal v prepričevanju žensk, predvsem njih, da dolžina ni bistvenega pomena, ampak še vedno sem moral to potem tudi praktično dokazati. Kar pa je že garanje. Težje od tega je le še poležavanje na plaži. Kajti, predvsem ženske so tiste, ki prisegajo, da je njega dolžina pomembna. Na nek način jim sicer lahko pritrdim, a le do določene dolžine. Ker, če je prekratek ni kaj prida uporabnosti, če pa je predolg ga lahko… Continue Reading »
Shujšajmo po žensko
Le še mini center v našem naselju me je ločil od kolesarjenja do doma, ko sem jo najprej slišal, malo kasneje tudi videl. Danjelco. Stala je tam ob steni njene firme in ga vlekla na polna usta. Res je hudič, če ga tudi ženska ne more popušiti kjer in kadarkoli. Sploh pa med delovnim časom. “Čao Marko”, mi je navrgla v vedno hudičevi navihanosti. Takšen tip ženske je za moškega vedno nevaren. Poleg navihanosti premore tudi totalno spretnost na vseh ženskih področjih, za nameček pa lahko dela po tri dela naenkrat. In vse kvalitetno opravljeno. Ti rečem, hudiček od ženske. Ni moškega, ki bi to krotil. “Kaj je mačka, imaš spet uradne ure?” sem zabrundal, medtem ko sem priprarkiral kar se da blizu nje. Še par cm pa bi jo pritisnil ob steno. ABS nekaj šteka. “Saj veš” je navrgla in… Continue Reading »
Do prvega miljončka je res najtežje….
Čeprav nikjer ne piše, da bo potem kaj lažje. A preden nadaljujem se moram zahvaliti Siol-u, kateremu bom v nadaljevanju namenil še kakšno besedico. Če je kakšnega meni znanega zavistneža stisnilo v prsih ob navedbi naslova, naj ga/jo potolažim, da nisem zadel na lotu. In da je naslov namenjen mojemu blogu. Nekaj dni nazaj sem namreč spoznal, da se je moj blog končno skobacal iz plenic. Tistega 17.03.2007 sem vnesel prvi zapis na svoj blog. Drugi rojstni dan pa ne pomeni nič drugega kot to, da mi bo(š) moja najdražja pripravila celo vrsto presenečenj : tedenske počitnice na Karibih, kjer bova do nezavesti poglabljala najin odnos, totalno nov meni prilagojen pc, pred tem pa … Continue Reading »
Note(r) v uho, v glavi pa kar bo – najnižji IQ v lasti atomik frajtonik
Tvoja glasba – tvoj IQ, pravim jaz. Seveda je to mišljeno za tisto zvrst glasbe, ki se najpogosteje znajde v tvojem ušesu. Ker sam/a tako hočeš. Občasna priložnostna naključja spoznavanja drugačne glasbe, zaradi takšnih ali drugačnih vzrokov sem niso všteta. Pa nimam namena debatirati o tistih, ki se določenemu profilu glasbe približajo občasno zaradi trenda ali ugajanja, pač pa o tistih, ki izbrano glasbo nosimo v sebi, kot del nas samih. Kar je lahko tudi slog razmišljanja in obnašanja. Jo pač začutimo v bitu, srcu, duši. Ker moje nadaljevanje opisuje najprej poslušalce, a vzročno tudi glasbenike, že tukaj sprožim na prvo. Slovenski narodno in zabavni izvajalci so najbolj aktivni konzumenti drog pred, med in po svojih nastopih. Hudo redke izjeme so res redke. O takšnih in drugačnih posebnostih glasbenih izvajalcev pa v nadaljevanju. Najprej o tem “kar poslušaš Continue Reading »
