Kaj imajo skupnega melodije, morje in sonce? Prime time na naši nacionalki. In to je to, bi lahko tudi enostavno zaključil. Z mojo najdražjo sva jemala zalet na koncert Severine, a ker sva tisti dan dež poprej že tri krat spoznala do zadnje kaplje na vsakem mm kože in je pogled skozi okno napovedoval tudi četrti poskus, sva za določen čas preložila odhod. Da mi ne bi še kdo kdaj poskušal dopovedati, da obstajajo nepremočljiva oblačila ali super dežniki. Ker ga takoj peljem na koncert Severine. No, tisti bonus čas sva zapolnila z gledanjem MMS. In ja, hvala tistemu, ki je izumil tv pilota. Da sva lahko za vsako minuto MMS gledala tri minute filma na drugem programu. Ki pa se je zaključil pred pričetkom velike drame zaključnice festivala.
MMS se je sicer začel obetavno. Zelo. Stereotipi. Ki so izvedli komad, ki dejansko pristaja takšnemu festivalu. Sproščeno, zabavno, poletno. In ko so… Continue Reading »
Archive for: junij, 2009
MMS 2009 – Ko Severina počisti prah
Pokal konfederacij 2009
Nogometni pokal konfederacij je poskrbel, da bo to poletje hitreje minilo brez nostalgije po kakovostnem nogometu. Prvi teden tekmovanja sicer nisem spremljal preko tv zaslona, sem pa prisluhnil povzetkom. Sem se pa zato drugi teden bolj posvetil tekmam v prenosih. In že po drugi tekmi komentiranja na naši nacionalki zaključil, da mojemu testoteronu in ulkusu lahko prihranim nepotrebne vibracije komentatorjev v prenosih, zato sem srečanja spremljal kombinirano na italijanski in hrvaški tv. Z vsem spoštovanjem do Igorja E. Berganta, ki je svetlobna leta pred ostalimi našimi komentatorji. Čeprav tudi njemu ni manjkala kakšna bistroumna, sploh na račun Špancev. Ampak on to pove na simpatično sprejemljiv način, ki kaj drugega kot salvo smeha ne more sprožiti. Skratka, ko sem od vseh štirih komentatorjev prenosov slišal opravičevanje pisnih favoritov (Španija, Brazilija, Italija), da so “fantje pač utrujeni od napornih sezon” po eni strani in… Continue Reading »
Naviti nasveti – kako vse uporabiti jajce
Naviti nasveti, ki bodo v prihodnosti plemenitili moj blog, so prvenstveno namenjeni moškim. V le teh bom predstavljal praktičnost izvedbe različnih opravil, katere bi moral po mojem obvladati prav vsak moški. Kar jih seveda večina ne. Še ne. Je pa res, da v kolikor bi jih vsak moški obvladal, potem res ne vem za kaj sploh še bi rabili ženske. Sploh emancipirane. Vsekakor bodo Naviti nasveti dobrodoli tudi za moške, ki morajo poslušati očitke svoje ženske, da so zapravile lep del dneva za gospodinjska opravila. Poslej bo pač vsakemu moškemu jasno, da je njega ženska za opravila porabila 30 minut do ure, medtem ko je preostanek časa zapravila na telefonih, netu, vmes celo… Continue Reading »
Pismo ti….
Ko sem si pred leti nastavil elektronsko pošto, kmalu zatem poslal in nekaj minut za tem tudi prejel prvo pismo poslano s pomočjo sodobne tehnologije, sem bil sprva zelo navdušen. Navdušila me je seveda enostavnost pošiljanja in prejemanja mojih pisanih oblik. Naenkrat je bilo vse enostavneje. Na videz. A videz itak vara. In ker vedno rinem v korenine sem že po nekaj dnevih spoznal, da je moje navdušenje lahko omejeno le na praktičnost dostave. Ker, napisati je bilo treba ravno tako kot prej. Le da je tipkovnica zamenjala nalivno pero oz. določeno pisalo. Edini, seveda nikakor zanemarljiv, prihranek je bil v zmanjšanju stroškov za kuverte, znamke, poštnino in seveda dodatno prihranjen čas vsakodnevnega obiskovanja pošte. Ampak, ne glede na sodobnost ali ravno zaradi tega, sem vseeno v… Continue Reading »
Dol mi visi….
V republiki Popoland je moj župan končno zasadil še zadnjo palmo in tako število le teh zaokrožil na 1000. Palme so zelo uporabne, saj ne dajejo ne sence ne plodov, zato pa vsrkava vsaka posebej 1000€ vzdrževanja mesečno. Dol mi visi. Ker imam svojo senco in plodove brez 1000€.
Šime iz našega naselja je končno spoznal Poldeta. Ki je mož Jožefe. Spoznala sta se ravno na sredini expresnega sexa s Jožefo. Šimeta že peti dan pričakujemo, da se vrne domov iz neznane smeri. Dol mi visi. Ker vem, da se Jožefo ne sme expresno in ker tečem hitreje kot Šime pa tudi kot Polde.
Moj župan ima najdaljši nos med župani, pa ne ker bi bil lažnjivec, ampak ker mu raste. Dol mi visi. Ker bo naslednje leto… Continue Reading »
Juppppi ! Gremo na plažo….
Predstava – okupacija Obale v 24 slikah – se približuje premieri. Kot tramontana, katero domačini opazimo že tam daleč v prihajanju. Saj veš, to je tisto, ko dolgo ni nič, potem pa vsega preveč. Še nekaj ur in poletje bo tudi uradno na stežaj odprlo svoja vrata in karavane se bodo začele premikati proti deželi planktona. Te selitve narodov so me od nekdaj privlačile. Naenkrat namreč tudi naša obalna mesta zaživijo v internacionalnosti, ki ponudi nova spoznanja na mnogih področjih. Od tistega, da imaš vse priložnosti spoznati drugačnost enostavnosti ljudi iz drugih držav, njih jezik in tudi nekaj navad, pa do tega, da si lahko ogleduješ vse modne hite tega poletja. In seveda vse vmes. Glavni namen velike večine kontinentalcev oz. foreštov, kot jim pravimo na Obali, pa je seveda pristanek na plaži. Nekje med Lazaretom in Dragonjo. Po izračunih na vsakega državljana naše podalpske pride 40 cm plaže v širino na kopnem, kateremu je dodano še morje, v dolžino pa kolikor pač zmoreš plavati. Vendar pa ne škodi pri plavanju v dolžino imeti smisel za orientacijo, saj lahko z nekaj zamahi preveč izzoveš… Continue Reading »
Lahko si čapac, čefur, bosanc, cigan, slovenceljn, peder ali pa…….
No, nekaj lahko zagotovo trdim. Vse dokler se naša podalpska ni osamosvojila je bilo tudi mojim ušesom in očem prihranjenih dosti nepotrebnih izrazov. Tistih iz naslova mislim. Rodil se in odraščal sem na naši, vsaj nekoč, prelepi Obali. Ustvaril me je oče, ki je bil Bosanec da bolj ne bi mogel biti in rodila mati, ki je slovenka, da bolj ne bi mogla biti. In posledično zase pravim, da sem balkanski slovenec mediteranskega temperamenta in slovenskih delovnih navad. In od rojstva uradno Slovenec. Torej sem po definiciji nedefiniranih – Čefur. Seveda ponosen na to. Ker je tako Obala, kot vseh skupaj 80% naše podalpske nastalo in se še vedno ustvarja in deluje v tovrstnih mešanih skupnostih, seveda nisem nič posebnega iz tega stališča. Razen dodanega mediteranskega temperamenta. Ker je mojo mladost, tudi v šoli, zaznamovala vzgoja… Continue Reading »
Lahko ti prisežem, da….
Če bi te besede pisal pred časom, bi izgledale tako :
Res, ni mi lepšega kot te gledati, kako se počasi odpiraš kot cvet po jutranji rosi. In pogled tistih tvojih oči, ki mi jasno govorijo tvojo željo po naju, je tisti v katerem vidim vso lepote tega sveta in zvezdnega neba. Vsak tvoj nasmeh mi pričara sonce v polnem sijaju tudi v najbolj deževnem dnevu. In vsak utrip tvojega srca je le sporočilo mojemu, da utripa še hitreje in močneje. Ker, ti me držiš nad gladino tudi v viharjih in le ti si moj mir na blazini sanj. Ko čutim topel objem tvojih rok se vsi strahovi tega sveta spremenijo v pogum in veš – v tem trenutku bi lahko zaspal v tvoji dlani brez vsake želje, da bi se še kdaj prebudil iz teh najinih sanj. Vem, nisem…. Continue Reading »
Comments are off for this post
Cenzura je glazura
Da je Veliki brat prisoten vse okoli nas, me nikoli ni ganilo kaj prida. Voajerji pač morajo tudi nekaj početi. In če so za to še dobro plačani zakaj pa ne. Celo dobre lastnosti vidim v tem njega početju. Če ti npr. ukradejo avto, kolo ali pa kakšen mali zmikavt kakšno torbico čednemu dekletu ali upokojeni mladinki iztrže iz varnega objema, potem ga kamere lepo posnamejo in tatič ima vse možnosti, da postane žrtev. Ne škodi niti, da je VB prisoten na spletu, saj se v končni fazi, kot prej omenjenemu zmikavtu, isto lahko pripeti tudi kakšnemu modrijanu, ki svoje psihotične modrosti stresa na razne naslove v svetem prepričanju, da je njega nick, pc in stol na katerem sedi pač neizsledljiva in bunkersko zaščitena lokacija. Ampak, za dosego tega končnega rezultata ti ravno ni treba biti VB. T.i. demokracija je naši podalpski prinesla tudi – cenzuro. Nov sistem – nova pravila. Rodil in odraščal sem v svoji prvi domovini Jugoslaviji. Ko je bila Slovenija bolj slovenska, kot je danes. In ja, bila je prisotna cenzura. A omejena. Nikakor namreč ni bilo zaželjeno le, da si kakor koli kritiziral… Continue Reading »
Poštar(jem) zvoni….
Saj poznaš tisto “Poštar zvoni samo 2x”. No, moj poštar oz. pismonoša pa na mojem naslovu sploh ne zvoni. Pa ne ker ne bi hotel, ampak ker nima možnosti. Zvonec sem pač odklopil. Ker mi je ljubše slišati trkanje na vrata. Tako dobim takoj par odgovorov še preden odprem. Moram pa priznati, da je moj/naš poštar Marino prava živa legenda. In sploh si ne znam predstavljati, kako bo izgledalo, ko bo šel v penzijo. Saj ne,da je s temi mladci kaj narobe, ampak večini manjka tista, za starejše poštarje tako značilna karizma. Nekako preveč uradno in mehansko delujejo. In ko sem že pri zvoncu. Marino zvonca niti ne potrebuje. Že ko vstopi v uličico vsi vemo, da je prišel. Celo moja mačka. Začuda, še psi ga niti oblajajo ne. Kar je seveda redkost za poštarje. No, Marino namesto zvonca kar lepo… Continue Reading »
Koga sploh naj volim ? Napake ?!
Včeraj so v Slakovih Trenjih, katere sem prvič letos poslušal, naši politiki končno pokazali svoj pravi obraz. Končno. Na glas in brez vsakega kančka sramu. In vsi kot eden. Evropske volitve jih zanimajo zgolj in edino zaradi – odlične plače in dodatnih luksuznih ugodnosti. Naravnost žalostno jih je bilo poslušati. Gledal jih nisem, ker sem sproti nekaj pametnejšega počel. Iz povsem nedolžnega vprašanja, ali bi moral GG odstopiti zaradi svoje laži, sem slišal točno tisto in še dosti več, česar si noben volilec ne želi slišati. Najprej, da GG ni lagal ampak da je naredil napako. Seveda jo je naredil. Napako namreč. Ker je lagal. Ampak to še ne bi bilo najhuje. Laže namreč večina politikov, le da to počnejo bolj spretno. Nenazadnje lažemo… Continue Reading »
Najbolj priljubljeni poklici v Sloveniji….
Saj ne vem, ali naj temu rečem sreča ali ne, ampak v svojem dosedanjem življenju sem imel priložnosti spoznati res dosti različnih ljudi, ki so opravljali tudi različne poklice. Od čistilke do predsednika in vse vmes. Ker živim po načelu, da se učim celo življenje, vsak dan sproti in čeprav vem, da se bom v prah spremenil neveden, sem tako ali drugače tudi preizkusil številne poklice oz. dela kar sam v praksi. Začel sem – z metlo. V času, ko so mi pognale prve dlake. Pa ne pod nosom. Ker me je firbec, če se res da z njo poleteti. In je letela. In kako letela. Po zraku. In medtem, ko sem občudoval njen let a se vseeno preventivno umaknil njenemu pristanku, je moj mojster že dajal zalet zvezda ključu št. 64. Ki pa ni letel tako uspešno kot metla. Še pristal je bolj … Continue Reading »
Oglasi na mojem blogu – Smatros
Prišel je čas. Tako zame kot zate. Oglaševanja na mojem blogu namreč. Po dveh letih konstantnega ustvarjanja je kakovost mojega bloga tako ali drugače zabavala bralce po naši podalpski, kot tudi drugod po svetu. Številna priznanja mojemu delu so vidna tudi v lepem številu izborov mojega bloga v raznih spletnih časopisih, kot tudi tiskanih izdajah. Seveda sem si to zaslužil. Kot tudi tebe, ki me redno prebiraš. Vzajemnost simpatije. In ko vse to sešteješ, niti ne čudi, da so se pred par meseci prvič na mojem mail naslovu pojavili zapisi oglaševalcev, ki se želijo predstaviti na mojem blogu. Pa se, do meseca nazaj, kar nisem mogel odločiti. Odločen sem sicer bil, da se oglaševanje na mojem blogu bo izvajalo, nisem pa še imel izdelane vizije na kakšen način. Niti približno mi ni bilo do tega, da bi se bannerji ali podobne oglaševalske zadevščine kotalile po blogu po nekih že ustaljenih kriterijih, ki bi prinašali bolj malo koristi tako oglaševalcu kot tebi in tudi meni…. Continue Reading »
Moški nasveti – Kako ravnati z osvojeno žensko ?!
Nadaljevanje sledi, sem zapisal v, tudi zame osupljivo zelo branem, prvem delu moških nasvetov, kjer je bila uvodna tema Kako v globino ženske ?!. In svoje obljube vedno izpolnim, le da si včasih lastim čas izvedbe. Spet bom pozval ženske, naj se, če zmorejo premagati firbec, izognejo branju teh nasvetov, saj gre res za le moško stvar. Pa začnimo. Spoštovani moški kolega, zdaj ko si že poučen in si s pomočjo pravilne izvedbe nasveta osvajanja zagotovo že pristal v globini izbrane ženske, je napočil čas drugačnih, zajetnejših dimenzij. Krinka razmerja lovec – žrtev je namreč padla. Od tu dalje sta na razpolago dve možnosti – ali prvotna krinka… Continue Reading »
Ko te hoče te pač zadane….
Drage moje in dragi vaši. So dnevi. In so dnevi. In danes je (bil) dan. Ki je od mene, kot vedno v takšnih dnevih, zahteval fizično pripravljenost Ramba v vseh delih, spretnosti Indiane Jones-a in Eisteinove logike razmišljanja. Ja, za arhivirati nekaj potrebnih pečatov, katere ti prilimajo birokrati po uradih, mora človek res biti na vse pripravljen. In tako sem tudi štartal od doma. Že po nekaj metrih, ko sem iz ulice zavil na kolesarsko stezo ob cesti, je mimo mene pribrzel pilot na skuterju. Vztrajno je pritiskal na hupo ali kakor se pač reče tistemu trobentalu, ki je bilo več kot očitno namenjeno damici, ki se je zibala po pločniku na drugi strani ceste kakih petdeset metrov naprej. Čeprav je motorist v primerjavi… Continue Reading »
