razumem vaše pisanje, a vaši prošnji ne morem ugoditi iz enostavnega razloga, ker pišem nepristransko resnico….. nimam pa namena si dovoliti vam apelirati, da prenehate pristransko hvaliti gospo Vlasto, čeprav svoje mnenje podajate na mojem blogu….razumem pač svobodo izražanja vse dokler je v mejah bontona in etike izražanja in jo posledično dopuščam ne glede, če se mnenje razlikuje od mojega….nenazadnje je smisel ravno v raznolikosti….lepo pozdravljena…

Torej, lepo prosim, nehajte kritizirati gospo Vlasto. Jaz sem popolni njen zagovornik. Verjamem, da službo tožilke dobro opravlja, zakaj ne bi po svojih zmožnostih bila odlična tudi v Belem obroču. Iz prakse vam zagotavljam, da orje teško ledino. kO OMENIŠ bELI OBROČ, SE LJUDJE OBRNEJO STRAN? To sem doživela na ulici, ko sem iskala Društvo! Žalostno? Ali se ljudje iz naslonjačev in s sanjskimi službami, sploh zavedajo nasilja v družini in v družbi, pri čemer so naši otroci najbolj izpostavljeni! Ne bom opisovala svoje zgodbe, ker sem srečna, da sem ostala živa in da imam prekrasno hčerko, ki jo lepo vzgajam. Zato sem hvaležna društvom, ki pomagajo, ker so Centri za socialno delo leni – premalo aktivni. Predvsem pa, imajo zagarantirano plačo in nobenega pravega nadzora. Kar zadeva družbenih odnosov in nasilja, poznam tisoče zgodb. res je, da so ženske dostikrat krive in včasih tudi izvajajo nasilje nad partnerjem in posredno morda nad otroci. Od 100 primerov nasilja, je morda takšnih primerov 15. V glavnem pa je tu posrednik alkohol in socialna izključenost. Na splošno lahko napišem, večinoma so to primeri, kjer so moški pobudniki nasilja iz bilo katerega vzroka (morda zadostuje že izguba zaposlitve pri partnerki, naveličanost v vez, problemi pri vzgoji otroka ali kaj drugega). verjemite mi, nekateri so strokovnjaki pri izvajanuverbalnega psihičnega matretiranja, da ne govorom o fizičnem nasilju, za katerega pa itak ni opravičila. Pišem na splošno, družba je v boju, pa v ekonomski krizi krivična do žensk, žrtev nasilja, ker jih obravnava drugorazredno. Vam razložim, ko iščeš zaposlitev, lahko z 8 ali 9. stopnjo ali 1. stopnjo izobrazbe, je tudi naslov bivanja pomemben. Če je ta naslov Varna hiša li MD, avtomatsko v očeh kadrovnikov lahko iščeš službo za 2 stopnje manj od izobrazbe, ki jo priznava univerza, brez da bi obrazložil svojo situacijo. Je niti ne rabiš, ker vsi iščejo v množici prosilcev profesionalni, najboljši kader. Takšna je pač ekonomija in kriza brezposelnosti omeji čut človečnosti, solidarnosti in humanosti.
Pozdravljam donatorstvo, društva in vse, ki kaj naredijo za žrtve nasilja. zavedajte se, da smo vsi samo ljudje, da lahko preživimo in funkcioniramo, samo drug z drugim in s sprejemnajem drug drugega, vsi smo sposobni, vsem je potrebno dati možnost za uresničevanje sposobnosti.
Moj komentar je podkrepljen na osnovi razmišljanj in lastnih izkušenj. Vesela sem, da je Vlasta bila predlagana za Slovenko leta, posega namreč v tista najbolj, večno pereča kritična vprašanja družbe in kar je najpomembnejše, zavzema se za šibke in tiste, ki so najbol potrebni njene pozornosti. Je človek z dušo in profesionalnostjo, ki mora najti odsev, odmev v naši družbi.

nisi nič posebnega zamudil, če ne veš katera je….

Če se dajo stvari izboljšati s trudom družine, je seveda priporočljivo, da otrok ostane v družini. Kajti, ne glede na to, da je otrok žrtev nasilja, je za njega maksimalno stresno, da mora zamenjati okolje in živeti s tujci. Pri nas gremo vedno iz ene skrajnosti v drugo. Tam vmes pa pozabimo delati. Vsaj jaz tako vidim.

So primeri, kjer ocenijo, da je za otroka kljub zlorabi (v družini) pomembno, da ima stike z zlorabljajočim staršem. Pod nadzorom. Pustimo zdej ob strani, da je lahko to tudi bolj slabo kot dobro. Kompleksne so te reči.

Glede snemanja in predvajanja posnetka – v mislih sem imela spolno zlorabo otroka. Ki je vedno neodpustljiva. In po mnogih letih se otroci (ki odrastejo) več ne spomnijo.

Em. Glede te nove raziskave – ne bo prirejeno. Če te kaj več zanima, se javi preko maila.

Pa da ne bom predolga , nisi mi odgovoril glede tega, kje si dobil podatke o 90 % lažnih prijavah. Me res zanima.

ni panike, se ne vznemirjam….sem že preživel te tožilke in ostale aparate…..zdaj sva jih preživela že oba z otrokom in greva pogumno naprej….čeprav jih verjetno ne bova nikoli pozabila….ampak oba itak veva, kar velja za vsakogar, tudi zame, da kar daš točno to dobiš….čas je relevanten….tudi tebi in tvojemu medu hvala, ker sta nama stala ob strani takrat in še vedno….nikoli ne pozabim….

S precej napisanim se strinjam, ne strinjam se pa s tem, da se otroku dela škoda, če je zaslišan samo enkrat. Za otroka je podoživljanje zgodbe velik stres in s snemanjem, ki se v praksi že uporablja (zato to ni nič novega, in je sprejemljivo in dovoljeno, če se skrbniki strinjajo), se otroka zaščiti; predvsem pred sekundarno viktimizacijo. REs pa je, da se še ne predvajajo ti posnetki na sodišču. Služijo več ali manj predkaznskem postopku. Je pa v postopku sprememba, po kateri bi policisti smeli zasliševati tudi priče. Največji problem pri nasilju nad otrok je ta, da primeri na sodišču trajajo več let. Obravnave so velikokrat preložene, otrok pa v večini primerov izpostavljen medijem. Včasih trajajo primeri tako dolgo, da otrok vmes postane tudi polnoleten. In verjemi, takrat se večino dejanj (tudi če je bil žrtev nasilja vsakodnevno) ne spomni več, ker je zaradi preživetja moral dejanja “potlačiti”. In vsak dodatni obisk sodišča mu je hujši. Obisk sodišča je še posebej strašljiv za male otroke, ki se jim vse zdi “veliko”. Nikakor se pa ne strinjam, da bi se to izvajalo na Obroču. Za to je edino pristojen usposobljen strokovnjak, ki ima pomembno vlogo v pred-kazenskem postopku. In še, poleg tega, da se (dostikrat stereotipno) meni, da matere podajajo lažne prijave, ti lahko naštejem ogromno primerov, ko matere otroku (ki je dejanje razkril tretji osebi) sploh niso verjele in ga niso zaščitile. Kakšne so pa te mame? Pa ne samo v primerih, ko so bili očetje storilci. Tudi drugje. Čeprav je to pogosteje pri primerih, ko so storilci očetje.
Po mojih izkušnjah je takšnih precej več, kot tistih, ki podajo lažno prijavo. Vsekakor pa bodo rezultati prihajajoče raziskave pomenili pomemben korak naprej, tudi pri podiranju stereotipov.
Se pa strinjam, da bi se morala Vlasta odločiti, kaj bo počela. Sedenje na dveh stolčkih ni še nikoli nikomur koristilo. Ne izvajalcem, ne tistim, ki so bili vpleteni. Je pa sicer prav, da se o tem govori. Še bolj bi bilo prav, da bi v Sloveniji začeli slediti tradiciji nekaterih (redkih) tujih držav, ki imajo vse črno na belem; od statistike, do izvajanja zakonsko določenih nalog preiskave. V ta’boljših se “Vlasta” ne bi mogla zgoditi. Ker bi “Vlasta” videla način izboljšanja situacije ravno skozi položaj tožilke. Pa saj ni edina. Je pa najbolj medijsko odmevna.

Ravno prej sem v loži vzela tist CD, ki ga Obroč daje. Že ob začetku, ko s svojim glasom vabi k donatorstvu, me je minilo. Je lepa gesta. Ampak nekaj me je zmotilo…