Moj blog, torej tudi jaz, je letos doživel praktično vse, kar krasi pravega blogerja. Lepo besedo, odločnost, provokativnost, pronicljivost, zakulisne igre, dramo, intrige, (samo)ironijo, tožbe, humanitarnost, evolucijo, revolucijo in posledično drastičen dvig branosti. Vem, nisem edini, a velikim res ni nič več ostalo. Za nameček vse to sploh ni bil moj namen, ampak, če je potrebno, sem v vsej svoji neprilagodljivosti prilagodljiv. Veš, prav vesel sem, da tudi ta jubilejni 300ti zapis delim s teboj. Kot sem vesel, da si še vedno z menoj. Nasplošno sem preživel zelo pestro in zanimivo leto in edino, kar me je v zadnjih dnevih malo metalo, je bilo vprašanje “Naj ostanem ali grem?”. V Novo leto 2010. Prav se mi ne da. Zdaj komaj razumem vse tiste, ki se jim… ne da premakniti iz 45′ega. Zakaj riniti v neznano, če je pa vse znano. Do 01.01. se bom že nekaj odločil.
Letos sem, na novo, osebno spoznal kar nekaj blogerskih kolegov, dobrih ljudi in za nekatere sem moral celo v Knežje mesto. Da sem lahko končno spoznal prvega komentatorja mojega bloga Drmagnuma in njegovo Neno, s katerim sva postala “v živo” še dosti bolj na ‘ti’, za nove prigode in zmage. Če še nisi vedel/a – z Dušanom bova v 2010 podrla vesoljni rekord v hitrostnem kolesarjenju na dah.
Heh, po novem se obalni primorci srečujemo na kafetu med Koprom in Izolo. Torej v Celju. Nekako bolj pri roki nam je. Celjanke itak. In čeprav naju loči le 6 km, sva si v roko z Noah segla točno tam. Za spremembo je Aleksander pustil svoj motorin v Izoli, ker mu je potekla vinjeta. Kar pa ne velja za njegov jezik. Kasneje sva itak ugotovila, da obema lepo teče. Jezik.
Povsem elegantno pa me je v laški temperament prepričala Tamara. Tako polna adrenalina, a tako žensko ženstvena. In ne prideš ji do konca niti s popolnim navigacijskim sistemom. Prava štajerka.
Letos sem se, prvič odločil podeliti nagrado “Pika, a ne zbode !” komentatorju mojega bloga, ki se je temu nazivu še najbolj približal. Imel sem naporno delo. Večina Vas mi namreč svoja mnenja pošilja na moj e-mail naslov, česar žal nisem mogel upoštevati. Čeprav je bilo komentirano za blog, a ni bilo na blogu. Vsekakor pa moram pohvaliti praktično vse komentatorje, ker spoštujete sebe in to se odraža tudi v Vaših komentarjih.
Tiste ostale, ki se ne pa sem itak najprej opozoril na pravila mojega bloga. Nekateri so razumeli, ostalih pač ni več. Delete, brez slabe vesti.
No, do top 5 je še šlo, da bi se potem resno zataknilo pri finalistu. Do zadnjega sem kolebal med En passant in Plujem.
Plujem je s tisto žensko fleksibilnostjo in dodano vrednostjo splošne razgledanosti, ter tehtnimi argumenti povzročala več kot dostojno osvežitev mojemu blogu. Pred zmago jo je rešil le status novinke, kar pa naslednje leto zagotovo ne bo več.
In tako, za leto 2009, nagrado “Pika, a ne bode!” prejme En passant. Najina zgodba z Acom je vredna tudi posebnega zapisa, nekoč kasneje. V neverjetnih zgodbah. Bemti, koliko sivih las mi je skodral ta model. Podirala sva prepreke kot, da sva na orožnih vajah. Če ni bilo razloga, ga je bilo treba najti. In spet podiranje. Epilog pa je sledeči – z Acom sva danes tako dobra znanca, da bova še naprej šahirala, vsak s svojo taktiko, ob šahovski uri brez kazalcev. Čestitam Aco !
Za tiste, ki vas zanima statistika – mojemu blogu ste povzročili res zajeten dvig branosti v primerjavi z lanskim letom. Tudi od aprila 2009, ko se je moj blog ustavil na 1.000.000. Do današnjega dne, ko pišem ta zapis, je moj blog doživel in preživel 2.088.102 branj, katera ste prispevali 2.018.052 bralk in bralcev. Rekord prebiranja mojega bloga “na dah” pa drži bralka/bralec iz okolice Lj, ki je zapise mojega bloga, tik pred Božičem, bral/a celih 7 ur. Čestitam za vztrajnost.
Najbolj bran zapis v 2009 je bil Šola nekoč, šola danes – zviti učenci in šalabajzerski učitelji, za katerega vem, da so ga, poleg ostalih bralcev, brali na praktično vseh slovenskih šolah – od osnovnih, srednjih, višjih, visokih. In tudi po 7ih mesecih mu branje ne pojenjuje. Zelo blizu sledijo Slovenske matere vzgajajo prostitutke, Lahko si čapac,slovenceljn, peder… , Slovenska himna me ne popelje v višave, Miličnik ni postal policaj, Moške barbike, Partizanček Franček, Žensko nasilje nad moškim, Bonton, A tebi tudi kradejo avtorska dela?, Podkupil sem javno uslužbenko…. No, meni pa so najbolj pri srcu zapisi v 5 Totalnih, tam na desni.
Kot vse kaže, pa bodo moje glasbene komade, katere se lahko brezplačno pretoči tam na desni, prepevali nekateri tudi ob prehodu v Novo leto. Zveste deklce so bile pretočene 2782 krat, Njene sanje (Hočem sosedo) pa 2817. Še posebej v decembru sta se karaoke verziji obeh komadov hitro povzpeli na polovico obeh in toliko je bilo pretočenih tudi besedil obeh. Vi kar lepo zapojte in zapijte.
Ok, drage moje in dragi vaši, bodi dovolj za letos. Tipkamo, beremo in vse, kar sodi zraven, se v naslednjem letu. Ko bo, obljubim, moj blog šokiral še dosti bolj kot letos.
Ker se mi res ne da voščilnice razvleči od Kopra do Maribora, se ti iskreno zahvaljujem za trenutke, katere si namenil/a mojemu blogu in s tem tudi meni. Verjamem, da sva se drug o drugem dovolj novega naučila. Greva naprej, na nove zmage.
V Novem letu 2010 pa ti, res iskreno, privoščim natanko vse tisto, kar ti privoščiš meni !

Don Marko MYouTube Preview Image