Matjaž Javšnik in Rajko Stropnik. Prvi za Bob, drugi za Blog. In tako poskrbela, da bo bob do naslednjega leta (spet) poganjal na Štajerskem. Čeprav sem se in se še vedno izogibam prireditev, ki mi že samo zadišijo po snobizmu, sem se tokrat le odločil in udeležil prireditve. Enostavno zato, ker me je zanimalo koliko prireditve dejansko lahko nastane iz enega samega stavka. Pa tudi zato, ker sem bil v varnih rokah mojega body guarda v črnem, ki me je spremljal od trenutka, ko sem stopil iz vlaka na peron. Med ogledom mesta, ki me vedno znova navduši, sem sklical nekaj mariborskih prijateljev, da nazdravimo moji novi potomki. Vsi so bili, le Dite spet ni bilo. Prava mariborčanka – vedno je, a je nikoli ni. Da skrajšam ta del – pivske krigle so bile ravno prav težke, da fitnesa včeraj… nisem rabil. Potem me je body guard v limuzini odpeljal v Narodni dom. Pročelje je bilo osvetljeno z izmenjajočimi barvnimi reflektorji, rdeči tepih pa se je raztezal od pločnika do same dvorane. Portirji, varovanje in ostali v polni pripravljenosti. Le hostese so delovale hormonsko moteče, čeprav so naju vljudno pospremile do sedišč.
Ob točno napovedani uri so se luči v dvorani narodnega doma, kjer sem se zelo domače počutil, zatemnile. Sprva je bilo še slišati šepetanje začudenja polno zasedene dvorane, ki pa je kmalu potihnilo. In potem….Od leve proti desni so se začeli prižigati vijola reflektorji in iz zvočnikov je začelo odmevati…Znano. In potem eksplozija navdušenja v dvorani, ko se je na sredino odra prizibala v vsej kontroverznosti stila – Lady GaGa. Poker face je obetal dinamičen večer.
Ko je, ob stoječih ovacijah, zapustila oder, ga je v vsej svoji zajetnosti zapolnil, zame celo prva zvezda večera, Sašo Hribar. Na dlani je bilo, da bo odličnega dovolj na zalogi. In potem se je začelo stopnjevati. Na velikem platnu se je odvrtel promo tri minutni filmček prvega nominiranca, sledila je glasbena točka, po njej pa je Sašo še malo poklepetal z nominirancem. In ta postopek se je odvil za vseh 20 nominirancev. Zelo zvezdniško za en sam stavek. Kot bi bil na podelitvi Oscarjev. Poleg Lady GaGa so si oder delili še Bryan Adams, Snow patrol, Eros Ramazzotti, Bruce Springsteen in še ostale svetovne zvezde. Mene je drugače najbolj navdušil Leonard Cohen.
Sledila je svečana podelitev. Najprej Bobu blog, ki bo v takšnem glasovalnem tempu že letos prekosil Bobu bob. Famfare so se zavihtele in zapele. In Sašo je poklical na oder Rajka, kateremu so, obleganemu od oboževalcev, varnostniki utirali pot do odra. Ker se je kipec za Bobu blog zmagovalca zagozdil v prometu je Rajko prejel zgolj plaketo in čestitko cele dvorane. Zasluženo.
Sledila je krovna podelitev. Kipec Bobu bob je očitno peljal po drugi poti in prispel pravočasno v dvorano. Še topel je sedel v roke Matjažu, ki ni zamudil slikanja občinstva iz svoje perspektive, ki ga je v stoječih ovacijah nagradilo. Tudi to zasluženo.
Pogrešal sem le drugo uvrščenega, Miho Šaleharja, katerega je sicer gospod Ranc opravičil zaradi viroze, ki je polegla celo njega družino. Mihovo. Čeprav ga je bilo zanimivo poslušati danes zjutraj na Val-u 202, ko je vodil jutranji program.
In Bobu bob ter Bobu blog je bilo za leto 2009 zaključeno, čeprav je publika v stoječi ovaciji še dobrih 10 minut vztrajala na biss-u.
Verjetno, ob polni luni, tudi emšo vpliva name, a tri urna izjemno dinamična in polna adrenalina prireditev me je rahlo utrudila. Prijetno. Ravno toliko, da sem se ob, s hrano, strahotno obloženih mizah pred dvorano ustavil le 5 minut, kolikor jih je potreboval moj body guard, da je poizkusil užitnost samopostrežnega. Sam pa sem si medtem kartonček z mojim imenom, ki me je, kot vse ostale, čakal na stolu pred začetkom prireditve, prav lepo spravil v žep za spomin.
In potem sem se, z največjim užitkom, z mariborskimi prijatelji pri -7, ki se je kasneje spremenila v -12, kar za primorca seveda ni zdravo, spokal na krožno ogrevalno pub turnejo po mestu. Tako pač to gre v Mariboru. Začuda kako nekatera jutra hitro pridejo, mačkoni pa se spremenijo v tigre.

Don Marko MYouTube Preview Image