O da, Maribor je tak fejst nor. In jaz sem bil včeraj z njim. Tudi nor. Malo bolj kot ponavadi. Celtic Park je pokal po šivih, pod pritiskom 60 tisoč navijačev, od tega okoli 100 mariborskih, ki pa so v 75. minuti preglasili sicer vseskozi glasne navijače Celtica. V 75. minuti je namreč po stadionu odmevalo “Tavares, Tavares….”. Odmevalo pa je tudi po Sloveniji, Poljski, Balkanu, po Evropi….Maribor po 15ih letih spet v Ligi prvakov ! Izjemno….

Maribor je z včerajšnjo zmago nad Celticom zaokrožil nekaj letno uspešno dvigovanje v evrospkem nogometu in to povsem zasluženo, čeprav s kančkom sreče, ki pa itak spremlja samo pogumne. Zmaga vijolic ni pomembna samo za Maribor kot klub in mesto, pač pa za celo našo malo podalpsko.

S to zmago in uvrstitvijo v LP so namreč nogometaši Maribora zelo pomembno prispevali k prepoznavnosti Slovenije in našega nogometa, predvsem pa so s to zmago tudi olajšali evropsko nadaljno pot preostalim slovenskim klubom.

Obenem pa so tudi svojemu mladinskemu pogonu tako omogočili, da bodo mulci ravno tako igrali v Ligi prvakov, mladinskem delu in si tako pridobivali prepotrebne in dragocene izkušnje.

Res je, da sta bila po včerajšnji tekmi najbolj izpostavljena Marcos Tavares in Ante Šimundža, a ne pozabimo tudi, da se je “bratranec” Handanović odkupil za številne minulne spodrsljaje, ko je praktično v zadnjih sekundah posredoval kot razjarjen lev in preprečil izenačenje Celtika.

A Maribor je bil tudi včeraj dosti več, kot le to. Bil je eno veliko srce, pogumno, borbeno in brezkompromisno, z natančno določenim ciljem in neustavljivo željo po zmagi.

Čeprav mediji po Evropi označujejo kot senzacijo včerajšnjo zmago Maribora in napredovanje v Ligo prvakov, kar je največ kar lahko klubski nogomet ponudi, no, več je le postati prvak Lige prvakov, pa je jasno, da Maribor postaja prava nogometna institucija, ki je pot do tega trenutka tlakovala načrtno dobrih 7 let, zadnja tri leta redno igral v evropskih tekmovanjih in preskok v razred najboljših je bil le še vprašanje časa.

Še več, Maribor je postal vzorčen primer za naše politike in gospodarstvenike, kako doseči, da tujina vlaga denar v našo malo podalpsko. Vsak namreč brez ovir vlaga nekam, kjer funkcionira kolektivni duh, korektnost, red in Maribor samo dokazuje, kam in kako daleč se lahko pride s takšnim pristopom. In noben čudež ne bo, če bodo kakšni šeiki čez leto, dve, investirali v Maribor.

Še najbolj mi je všeč, da v klubu ne podlegajo klasiki nakupovanja nekih kao zvezd, temveč je gonilo ekipni duh, katerega gojijo že od mlajših selekcij pa vse do prve ekipe. To je vzorec, ki je največje naredil največje.

Dodano vrednost pa ima Maribor še v svojih navijačih. Ne mislim na tistih par kretenov, ki delajo škodo klubu s svojimi izpadi, ampak zdravo navijaško jedro, s klubom namreč diha praktično celo mesto, ki klubu stoji zvesto ob strani tako v porazih, kot zmagah.

Sploh pa, kateri naš klub se lahko pohvali s preko 1000 navijači ob 5ih zjutraj na letališču ?! Ja, bile so solze sreče, zaslužena euforija, veličastnost nepozabnega trenutka, čaga, ki bo trajala še cel teden. In tako je edino prav.

Maribor je torej zasluženo, po 15ih letih, pristal v druščini najboljših klubov ne le Evrope, kar sveta – Real Madrid, Barcelona, Atletico Madrid, Bayern, Borussia Dortmund, Schalke, Manchester City, Liverpool, Chelsea, Juventus, Roma, PSG, Monaco, Benfica, Sporting, Šahtjor, Basel, Olympiakos, CSKA Moskva, Ajax, Galatasaray, Anderlecht so pač vrh vrhov svetovnega klubskega nogometa.

Kaj lahko se tudi zgodi, da bomo Maribor gledali na evropskih zelenicah tja do pomladi, ker četudi mu ne bi uspelo preskočiti skupinskega dela, bo pot nadaljeval v Ligi Evropa. Čeprav zdaj, ko je jasno, da bo skupino delil s Chelseajem, Schalkejem in Sportingom iz Lizbone, obstajajo vse možnosti, da bo Maribor najmanj 3 v skupini in tako tudi spomladi v evropski ligi.

V vsakem primeru pa je Maribor naredil nekaj izjemnega tako za Slovenijo, kot za slovenski klubski nogomet in ta podvig bi morali spoštovati prav vsi ljubitelji nogometa, pa če navijajo za Maribor ali ne.

In seveda je tukaj še posnetek edinega, a zmagovitega gola Marcosa Tavaresa, kot večen dokaz šampionov, ki je spravil Maribor, tudi njega, v delirij – klikni to povezavo

Sanje so torej postale realnost in dokaz več, čemu so namenjene ! Naj postanejo stalnost. Mariboru, kot zvesti dolgoletni navijač, moj velik poklon. “En klub – ena čast!” ostaja, dodajam le še – En Ponos ! Ponosen na Violično ! O da, Maribor je tak fejst nor….

Don Marko M