Pa ne le kraljica, tudi ljudstvo je ostalo brez nadvse priljubljenega kralja, čeprav se šou nadaljuje, a nikoli več kot takrat, ko so kralju vzklikale množice, ko so sinhrono pele z njim na nabito (pre)polnih stadionih. Letos mineva 20 let od tuzemeljskega slovesa nespornega rock kralja Freddie Mercury-ja, ki bi na današnji dan dopolnil 65 let in priznam, da bi si z največjim veseljem ogledal njegov nastop v teh njega srednjih letih, sploh, ker je bil kot vino – iz leta v leto žlahtnejši in omamnejšega zvoka. Ja, zame ni dvoma – s svojo karizmo je bil Freddie pravi Bog. Enostavneje ga je pač težko opisati…. Continue Reading »
Archive for the 'Realnost za jutri' category
Otroci so odlični učitelji
“Fantje ne smejo noter”, mi je rekla v brezhibni odločnosti mala, 4 in pol letna, Tita, medtem, ko se je moja, trenutno najmlajša potomka, mala princeska Koki, ki je v teh dneh začela odkrivati svet v drugih dimenzijah lastnih korakov, poskušala, z malo moje pomoči, prebiti v tisto malo hišico na plaži in zasesti svoj položaj. Ta mala hišica ima, v svoji več barvnosti, ki bi navdušila tudi Benettona, že kultni status za malčke tam do 5ega leta. Opremljena je sicer enostavno, z dvema klopcama na straneh in mizico na sredini, vhodom brez vrat in odprtim oknom, ampak otroški vnemi predstavlja… Continue Reading »
John Lennon – otrok vesolja
“Ustreljen sem”, so zadnje zabeležene besede velikana. Danes mineva okrogla obletnica 30ih let, ko se je Mark David Chapman odločil odvzeti Johnu Lennonu nedotakljivo. Človeško življenje. Ja, oboževalci znajo biti tudi težava. Po tistem 8. decembru 1980, ko je sprožil 5 strelov iz neposredne bližine v Johna, pred Dakoto v NY, je svet ostal še brez ene, do takrat žive legende, ki pa je to ostal tudi 30 let kasneje. In še bo. Chapman pa bo še naprej v zaporu in številni po svetu bodo še vedno jezni nanj zaradi tega dejanja. Tudi jaz. Če že kaj, potem bi mi bilo naravnost v užitek poslušati dela Johna Lennona, katera bi sproduciral v… Continue Reading »
Gospodinja je poezija
Slovenska gospodinja bi morala imeti 2000 € neobdavčene plače, zraven pa še plačane vse prispevke, vključno z benificirano delovno dobo, ker to kar je (do) zdaj namenjeno gospodinjam, je vse skupaj bolj nič. To je najmanj, kar bi morala naša država omogočiti profesionalnemu statusu gospodinje. Glede na to, da se že najmanj 10letje vpije vse okoli o drastičnem padcu natalitete, ki za rep lovi mortaliteto in bo posledično v neki, ne tako daljni, prihodnosti krepko osiromašila število državljanov naše male podalpske, se mi ta prijem zdi še edini smiselen. Seveda pa ne kar tako in počez. Status profesionalne gospodinje v omenjeni obliki bi bil dosegljiv zgolj materam, obvezno poročenim, z najmanj 3 otroki. In ta status bi jim pripadal vse dokler… Continue Reading »
Najbolj priljubljeni poklici v Sloveniji….
Saj ne vem, ali naj temu rečem sreča ali ne, ampak v svojem dosedanjem življenju sem imel priložnosti spoznati res dosti različnih ljudi, ki so opravljali tudi različne poklice. Od čistilke do predsednika in vse vmes. Ker živim po načelu, da se učim celo življenje, vsak dan sproti in čeprav vem, da se bom v prah spremenil neveden, sem tako ali drugače tudi preizkusil številne poklice oz. dela kar sam v praksi. Začel sem – z metlo. V času, ko so mi pognale prve dlake. Pa ne pod nosom. Ker me je firbec, če se res da z njo poleteti. In je letela. In kako letela. Po zraku. In medtem, ko sem občudoval njen let a se vseeno preventivno umaknil njenemu pristanku, je moj mojster že dajal zalet zvezda ključu št. 64. Ki pa ni letel tako uspešno kot metla. Še pristal je bolj … Continue Reading »
Kralji ulice
Na ta zapis sem se v svoji notranjosti pripravljal že res krepkih mesecev, pa se je vedno nekako pritajil, čeprav nikoli ušel iz misli. Tokrat pa so se zvezde poklopile, izgovori pa izginili. Tega aprilskega popoldneva sva z mojo malo Carico, z dlanjo v dlani, stopicala po železniškem peronu naše prestolnice. In tam, v podhodu, je stal – Marko. Saj veš, tisti iz Big Brotherja. Stal je tam skoraj nepremično, a tako, da ni oviral prometa, neopazen pa tudi ni bil. Stopila sva do njega. “Kako gre danes?”, sem ga ogovoril. “Še kar v redu” mi je odvrnil v rahlem nasmehu, a življensko iskro v očeh, ki je jasno povedala, da se da skromno tudi bogato živeti. Nekaj manj kot 3€ raznih centov sem privlekel iz žepa in mu jih predal v nastavljeno dlan. Z drugo mi je predal aprilski izvod časopisa Kralji ulice. “Drži se”, sem mu še namenil in že sva z mojo malo navihanko stopicala proti bližnjemu bifeju. Medtem ko sva… Continue Reading »
Slovenska himna me ne popelje v višave
Sem le eden od tistih, kateremu sta in še, dve različni himni polnijo ušesa v isti republiki. Najprej tiste SFRJ in zdaj še ta RS. Ne bom zanikal da, v isti republiki, utegnem v prihodnosti poslušati tudi tretjo. Državna himna seveda ni kar en pop komad, čeprav lahko postane bolj popularna kot sleherni pop komad. Je pa zato prava oda najvišje možnje stopnje, ki v svoji vsebini kratko, a zelo nazorno opeva miselnost, duhovnost in značajske lastnosti ljudstva. Himna je, poleg grba in zastave, bog bogov vsake države. Vsaj morala bi biti to. In prav vsak/a državljan/ka bi se morala/a s himno… Continue Reading »
Slovenija – moja dežela
Vedno sem znal zadeti. Tudi pravi trenutek. Če se mi je dalo seveda. Potem, ko se je dan tja do popoldneva kopal v tem, proti koncu, zimskem soncu, sem ocenil, da je pravi čas, da svoj dvokolesnik spet sprehodim malo po Obali. Vedno nekdo nekoga sprehaja. Oblaki nad piransko punto so se vedno bolj bohotili in ocenil sem, da če takoj obrnem proti Kopru mogoče ostane vsaj moje sedalo na sedalu suho. Razvita hitrost, katero bi občudoval tudi Armstrong, pa je zadostovala ravno za nekje okoli sto metrov do koprske tržnice. Ampak, sedalo je ostalo suho. Grlo tudi. Slednjega sem uspešno namočil na terasi lokala, ostalo pa sušil. Ko sem zaključil tobačni obred in se je prvi kolobarček dima sputil proti plastični strehi, v katero so se neusmiljeno zaletavale dežne kaplje, sem od sosednje mize slišal : “Živjo, mogoče veš če se dogaja kaj zanimivega v Kopru?” Pa je šla moja relaksacija v maloro. “Seveda se dogaja. Čez dan plešejo… Continue Reading »
Kaj si Robot ?!
To vprašanje sem v svoji mladosti večkrat slišal, včasih tudi na svoj račun. Starejši so nas pač tudi na takšen način “stimulirali”, ko so naše kretnje otopele in bile primerljive polžu v polnem sprintu. Ampak danes, z grozo ali veseljem – ne vem še točno, ugotavljam, da bi bilo omenjeno izrečeno uvodno vprašanje posamezniku prej kompliment, kot kaj drugega. Človek res ne ve ali naj je ponosen na tehnološko hitrost razvoja ali žalosten. Pač, vse ima dobre in manj dobre plati. Tudi Roboti. Sicer sem vedel, da obstajajo, površno celo spremljal njih razvoj, a me vse do nekaj dni nazaj to ni kaj preveč ganilo. A to le zato, ker so bili vsi do sedaj videni Roboti res le… Continue Reading »
Kantavtor
Potem, ko Number of the beast dodobra prevetri slušne kanale, jim brez slabe vesti privoščim nekaj drugačnega. Nekaj narodnega. Nekaj ljudskega. Nekaj brez diatonične harmonike. Klavirska gre skozi. Sodim med tiste, ki ob vprašanju ‘kaj poslušaš?’, prispevajo nič kaj domiselen odgovor – poslušam vse. No ja, zaradi takšnih in drugačnih okoliščin res poslušam vse, a slišim le tisto kar je za poslušati. Tisto, kar skozi ušesa prodre tudi v preostale moje (pre)dele. In tisto ljudsko narodno zame niso Avseniki (poklon njim) ali pa Atomic Harmonik (mimo njih), temveč – kantavtorji. Enostavno povedano – raje prisluhnem kantavtorju, ki sam, s svojstvenim posluhom interpretira skladbo, kot pa… Continue Reading »
Generacijo moja….
Vsaka generacija ima svoje načine odraščanja. Kot jih je imela moja. Ne, nisem še odrasel, ker se vsak dan nekaj novega naučim. Če slučajno nisi član naše generacije ni nič narobe. Le klikni na beri naprej na koncu tega stavka, pa boš izvedel/a v čem je skrivnost smisla življenja moje generacije, čeprav še vedno trdim, da smo “jebena” generacija…. Continue Reading »
YU POP – best of
Potem, ko sem zavrtel glasbeni film v čase Jugoslavije za YU ROCK – best of in YU BALADE – best of, bom v tem delu še malo osvežili yugo pop sceno. Ki se je ravno tako kot prej omenjeni dostojno kosala z evropsko in svetovno sceno. Glasba pač ne pozna meja in vsaj meni osebno je čisto vseeno kateri glasbeni izvajalec od kod prihaja in kakšnega državljanstva je – zanima me le kvaliteta glasbe katero ponuja. Če pa je zraven še zanimiva in jo izvaja posebna osebnost, ki ima za nameček še kaj bistrega za povedati, potem pa je sploh ok. Čeprav, iz mojih izkušenj preverjeno, je velika večina glasbenikov bolj omejena ko ni na odru. Nekateri celo tam. V tistih yugo časih je Slovenija imela na pop sceni strahotno močan adut – Videosex. Z Anjo Rupel na čelu. Njihova popularnost je bila na 20 miljonskem trgu v… Continue Reading »
Yu balade – best of
Balade, sentiši, sempatjametalni komadi….označi jih kot ti je ljubše. Po nekem nepisanem pravilu ti bolj čvrsti ritmi vlijejo več energije, sentiši pa naj bi umirjali. Možno. Praviloma nas zadane tista pesem v kateri hote ali ne spraskamo del sebe. Za kar je v največji meri krivo besedilo. In interpretacija le tega skozi glas in glasbo avtorja in/ali izvajalca. Ali obojega v enem. Pri sentiših gre za občutljivost, čutnost, nežnost a tudi odločnost obenem. Tistega ki daje in tistega, ki posluša. Sentiši so praviloma ustvarjeni na podlagi osebnih izkušenj ali hrepenečih želja po le teh. Ne preseneča, da si večina zaljubljencev tako ali prav zato izbere “svoj komad”, ki nosi v sebi sporočilo katero je nedvoumno namenjeno.. Continue Reading »
Yu rock – best of
Da sem že ob takoj rojstvu padel na vinilko Rolling Stones-ov se mi pozna še danes. Čeprav, vsaj navidez, ni genske povezave – oče, moj stvaritelj od žensk oboževan, je poslušal klavirsko harmoniko ob vokalnem spremstvu pevaljk, gospa mati pa Beneške fante. Jebi ga, vsak ima svoj rock’n'roll. In v tisti moji fazi odraščanja in dojemanja sveta, katerega norosti še vedno nisem dojel, sem živel v Jugoslaviji. Potolaži se, ne bom o takratni splošni situaciji, ker takrat je človek državi nekaj pomenil. In obratno. Bom pa o glasbi. Tokrat o yu rock-u. Tistem bolj ritmičnem delu. Še vedno čutim globoko spoštovanje do takrat ustvarjenih rock komadov, nekaterih celo pravih umetnij. Sploh, ker takrat band enostavno ni.. Continue Reading »
