Ko sem gledal dvorano Tivoli, kako poka po šivih od zasedenosti, sem imel občutek, da bi tako nabito izgledala tudi če bi bilo še enkrat toliko prostora za občinstvo. V isti sapi pa sem se spraševal, kateremu slovenskemu (samo)oklicanemu  zvezdniku bo kdaj, tudi v spremstvu številnih gostov, uspelo Tivoli napolniti do te stopnje. Ker štejejo [...]

Ko se odpravim v trafiko nabavljati tisti zavitek modre barve, na katerem piše – “Kajenje lahko škoduje spermi in zmanjšuje plodnost” se vedno naredim malo francoza. Ker, glede na to da sem, kot zmeren, a strasten kadilec, že ustvaril štiri potomce in potomke, ne upam niti pomisliti, kaj bi bilo šele, če ne bi kadil. [...]

Po naslovu sodeč, bi ta zapis kmalu odromal v drugo smer, ampak potem sem se spomnil nekaterih dogodkov zadnjih dveh poletij. Na plaži. Neka čudna ženska manija zgoraj brez se je začela dogajati. Kar me sicer sploh ne bi ganilo, če se to ne bi dogajalo na javni plaži, torej mestnem kopališču. Ni dvoma, da [...]

Nekateri moški so za žensko pripravljeni narediti vse, nekateri nekaj, nekateri ravno dovolj, čeprav grejo skozi najbolje tisti, ki ne naredijo prav nič. Vse kar  mi je še ostalo na razpolago tistega večera je bilo to, da sem prislonil kolo tja ob morske skale, se preoblekel v Adamov kostim in pričel, po razdrobljenih nekoč skalah, [...]

Sem pač eden tistih, ki v tavanjih po super, mega, hiper in ostalih podobnih marketih ne vidim kaj prida smisla. Razen tega, da je raznolika ponudba strnjena na enem mestu. Kar je včasih lahko prednost, a večkrat slabost. Moram pa priznati, da so tej nakupovalni centri dosegli svoj namen, vsaj v začetni fazi. Pred leti, [...]

To noč sem slabo spal. Kar pa je bilo še dobro v primerjavi z vstajanjem. Hm, če dobro razmislim, res sovražim jutra in zelo me zanima kdo se jih je spomnil. In tukaj je še dodaten razlog. Komaj se dobro predramim in pričnem z raztegovanjem, že nad mano visita oče in mama in se mi [...]

Če še nisi vedel/a, pravi prijatelji so pravi tudi zaradi tega, ker včasih naredijo nekaj za nas, ne da bi jih sploh vprašal ali jim kaj omenil. Vsaj moji so takšni. Blogati sem začel pred tremi leti nekje, kar je bilo seveda za že obstoječo blogosfero malo pozno, a zame dovolj zgodaj. Prvih par mesecev [...]

Končno nekaj zabave in pristnega smeha v nedeljskem večeru na slovenskih televizijah, bi lahko enostavno strnil moje, torej družinsko, gledanje zabavne oddaje Slovenija ima talent. Potem, ko sem že za krepkih let vsako nedeljo elegantno preskočil slovenske tv programe v prime timu, me je včeraj vseeno premamil firbec, da si ogledamo to čudo. Prvič. In [...]

Da bi bil kdo vraževeren, mora biti predhodno veren. Kdor veruje vase mu že itak ta vera povsem zadostuje. Koliko je vraževerstvo skupek motenosti, strahu, pomanjkanja samozavesti, nizke samopodobe, izključevanje razuma, nič logike in realnosti je sicer že resno vprašanje za psihologe ali psihiatre, čeprav po mojem ustrezajo vse oblike ločeno ali skupaj. Vraževerstvo ima [...]

Pravljice so, mislim, ena tistih najlepših in pomembnih stvaritev, katere je človeštvo ustvarilo. Večkrat sem se vprašal ali so najlepše pravljice že zapisane in ko sem se že nagibal pritrditvi, sem nekje slišal novo pravljico, ki me je prevzela. Slišal, ne prebral. Kakšno takšno čisto ljudsko, ki se prenaša v določenem kraju iz roda v [...]

Priznam, ne razumem kaj točno je želel povedati Dragan Bulič v svoje častnem nagovoru na letošnjih Viktorjih, ko je v rokah končno držal nekaj trdega in zelo težko lomljivega, kot odraz življenskega dela. V Viktorje sem se sicer poglobil šele po 22 uri, torej takrat, ko sem zaključil s spalnimi pravljicami za moji mali princeski, [...]

Včasih se mi zdi, da sem se rodil v napačnem času. Zamudil sem najprej sexualno revolucijo iz 70′ih, tako, da sem moral potem kar svojo izvajati. Pač raje naredim, kot da se pritožujem. Ko sem ravno toliko zrasel, da bi lahko začel tudi sam grabiti kaj javnega premoženja, je Juga razpadla. Potem pa so itak [...]

Na Primorskem, torej tudi na Obali, naslov pridobi nek drug pomen, če ga spretno izrečeš. Sicer je burja namenjena tudi temu, a nikakor samo temu. Kot ženska je seveda dovolj zvita, da jo je povsod dovolj, a ko buta, buta po moško. Sploh v vipavski dolini. Sicer pa imamo na Obali, kjer smo praktično vsi [...]

So dnevi. In so dnevi. In danes je dan. Sicer mi čisto nič ne manjka, čeprav, če bi hotel iskati dlako v jajcu, bi zagotovo našel lasuljo. A vseeno sem se odločil, da se mi danes ne bo dalo. Nič. Prav velik nič. Hotel sem namreč čisto osebno preizkusiti, mislim da prvič v življenju, kako [...]

Na Obali je pust, sodeč po dnevnih temperaturah zadnjih dni, že pregnal zimo. Palme na promenadi poglavarja Istre so sicer še vedno nič kaj modno oblečene, zato pa tista naravna narava ponuja očesu bistveno več. Cveti. Vse cveti. Morje sicer še ne, zato pa izbora na kopnem ne zmanjka. Tudi najbolj nemaren opazovalec najprej registrira, [...]

Ok, dajmo najprej nekaj razčistiti. Valentinovo naj bi bil dan, ko se ptički ženijo. Ptički, kapiš. To so tista predvsem majhna pernata leteča bitja, ki nam lahko dan olepšajo tudi tako, da zažvrgolijo kakšno. S čim so si kokoši prislužile status ptiča mi še danes ni jasno. Zakaj so brez statusa pa razumem. Moder sklep [...]

Šef je, kakor obrneš, zrcalo kolektiva. In obratno. V mojih najstniških letih sem bil pogosto, od moje gospe matere, deležen poslušanja izjav, da je lahko biti šef, da so sami zabušanti, itd. Takrat smo mozoljasti najstniki že hodili med počitnicami delat v Luko, prebirat sadje in zelenjavo po skladiščih, kar je pomenilo, da sem imel [...]

Toliko krat sem že slišal od nekaterih, predvsem žensk, da iščejo sorodno dušo, da se samo še nasmejim. Kar velja tudi za tiste, ki iščejo nekoga “na isti frekvenci”. Na partnerska razmerja mislim. Tista predvidenega daljšega obdobja. Sam sem s to tezo skenirane privlačnosti, kot pogoj za uspešno obratovanje razmerja, že zdavnaj opravil. In zaključil, [...]

Iskreno povedano, prav nikoli nisem dajal pozornosti naslavljanja ženskam. Riba ka riba. Dokler ima ženska ime, priimek ali vzdevek, mi je pač čisto vseeno ali je kaj od naslovno naštetega. Izkušnje življenske prakse pač. V kateri sem srečal in spoznal, čeprav bi bilo včasih za vse bolje če ne bi, kar nekaj žensk, ki so [...]

Matjaž Javšnik in Rajko Stropnik. Prvi za Bob, drugi za Blog. In tako poskrbela, da bo bob do naslednjega leta (spet) poganjal na Štajerskem. Čeprav sem se in se še vedno izogibam prireditev, ki mi že samo zadišijo po snobizmu, sem se tokrat le odločil in udeležil prireditve. Enostavno zato, ker me je zanimalo koliko [...]

Ko sem bil mulac v naši vasi nismo imeli telefona. Smo pa imeli kanale za polaganje telefonskih kablov. Katere smo vaščani po večini udarniško kopali tako in toliko, da nekaterih še danes ne najdejo. Kanalov. Nismo imeli niti gsm-ov. Smo pa imeli grla, proti katerim so Globoka grla amaterizem. Niti interneta, čeprav je Gates že [...]

Prvič je, kakor obrneš, nepozabno. Kar ne pomeni najboljše ali najslabše, prej drugače. Ker je tudi vsako naslednje nadaljevanje prvič, če je, drugačno in nepozabno. Prvič nas pač zaloti povsem nepripravljene v nepoznanem in ravno v temu je čar. Upati in gojiti vztrajnost naknadne primerjalnosti s prvič, je čista utopija in nepotrebno trošenje energije. Svoje [...]

Čeprav sem rojeno zimsko dete, statistično med tistimi 3600, pa mi zima diši ravno tako kot dihurjev oblaček. Ne gane me kaj dosti niti to, da je ženskega spola. Kar se sicer bolj poredko dogaja. Temu primerno je tudi  moje navdušenje do zimskih radosti. In čeprav me Zima še vedno drži v dvomu ali je [...]

Ravno v predzadnjem letošnjem zapisu sem spoznal, da imam talent napovedovanja. Sicer sem samega sebe krepko pretipal, če je to res to, ampak potem, ko sem videl, kdo vse ima ta talent in na kakšen način, mi je v hipu postalo vse jasno. Ja, imam te sposobnosti. Ki sicer niso jasnovidne, so pa vidne. Ker [...]

V naši mali podalpski se pozdravljamo na malo morje različnih načinov, predvsem s pozdravi, ki nimajo prav nobenega pomena. Sploh mladina je polna teh brez pomenskih domislic pozdravljanja. Ampak ok, dokler je iz srca naj pač bo. Me je pa že dolgo lomilo v podstrešju, kar me še vedno, zaradi pozdrava Adijo. Kar je obenem, [...]

“Partizanček Franček je čisti blefer in lažnjivec” je svoje pismo načel belogardist Janez, katerega sem pred tremi dnevi prejel v moje uredništvo. In nadaljeval : “Zaradi vsebine pisma partizančka Frančka, ki v svojem besedičenju zavaja javnost, pričakujem od uredništva bloga Don Marko M, da v celoti objavi moj odgovor na istem mestu in brez uredniške [...]

Da ti visi je očigledno cool, fajn, superca in oh in sploh. Pri tem pa je, bolj kot dimenzija, pomembno, da binglja. Kar daje tisti občutek zavedanja, da je vse na svojem mestu, ko ga potehtaš v dlani in med prsti. Seveda je pomembna tudi lepota, a dosti manj kot izvirnost njega podobe. Zakaj se [...]

Koliko je kdo v resnici predan svojemu delu zveš lahko čisto enostavno tako, da ga vprašaš po zgodovini dejavnosti. Ne bodi pa presenečen/a, če o zgodovini taxi-ja slovenski taxisti ne vedo praktično nič. Šefi jih pač naučijo le, kako se vklopi taximeter ali pa ne in kako se pokasira. Vse ostalo je na njih samih. [...]

Oni dan sem v naši, prej sivi kot beli prestolnici, stopil iz vlaka na peron. Veza za nadaljevanje vožnje je bila napovedana za čez 15 minut, tako, da sem v miru zavil en tobak. Po prvem dimu pa mi je padel v oči. Le nekaj metrov proč je bil. Avtomat. Vabil me je s svojo [...]

‘Lahko mi pišeš preko spleta’, je prijavil Dedek Mraz in s to potezo krepko skočil v čas sodobnosti. Ja, Dedku Mrazu lahko poslej svojo željo pošlješ tudi na takšen način. S to potezo je seveda krepko prehitel v sodobnosti oba druga decemberska moža, čeprav med njimi rivalstva ni, ker so enostavno tako posebni vsak zase, [...]

Da so kokoške izrazito ženskega spola je bilo prepričanje, katerega so me naučili že v šoli. Kasneje in še danes pa praktično tudi nekatere ženske, ki jim to sploh ni nerodno na glas priznati in zato so v mojih očeh vse prej kot to. Ampak, poslej se bo treba sprijazniti s kruto resnico. Kokoške [...]

Obožujem rock’n’roll. In ženske, ki tako ali drugače smisel vidijo in doživljajo skozi rock’n’roll tudi. Za razliko od raznih fufic, ki se naslajajo ob zvokih “parajočih” sentišev ali turbo ali ostalih govejih zvokih, so rock’n’roll mačke prave mrhe v vseh pogledih. Predvsem pa v življenskem, katerega jim usmerja njih karakterna odločnost, mavrica podstrešja in poudarjen [...]

“Tovariši in tovarišice – ponosen sem, da vam lahko predstavim resnico ozadja boja proti okupatorju. Bilo je butasto, da smo morali sovražnike podirati na svoji zemlji, pa kurc, tudi svojo babo podiram na svoji zemlji če nimam kaj pametnejšega početi. Sovražniki, izdajalci, belogardisti, pa so same babe.” Tako je zapisano v uvodu pisma, katerega je [...]

Napitnina oz. sorodne oblike prostovoljnih prispevkov posameznika naj bi bila neka oblika nagrade v denarni obliki. Ker v naši podalpski še nisem zašel v lokal, kjer bi bila napitnina določena in obvezna, ostajam pri tem, da je višina podeljene napitnine v domeni odločitve posameznika. Kakor tudi ali jo bo oddal ali pa ne. Drugi del [...]

V življenju nekatere rabimo, nekatere pač ne. Isto mislim tudi o sosedih. Vsi jih imamo, kar še ne pomeni, da jih rabimo. Pri odločitvi, komu bo sosed, je namreč vedno v prednosti tisti, ki v določen kraj prihaja. In tam živeči se potem odločajo ali bo sprejet/a v tisto mini lokalno druščino, ali pa ga [...]

Drage moje in dragi vaši, moram priznati, da sem ponosen na vas. Pet dni, pičlih 5 dni je bilo več kot dovolj, da smo s skupnimi močmi zaključili akcijo zbiranja sredstev za nakup kolesa za župana MOK-a Boris-a Popovič-a. In to je le prvi del. Predvsem pa me, znova, veseli, da bralci mojega bloga razumete [...]

Presežkom našega vrlega župana republike Palma de Popo kar ni videti konca. Potem, ko smo pešci najprej bili deležni palm, zaradi katerih se ne vidi drevesa, malo kasneje smo avtomobilisti in motoristi dobili brezplačno avtopralnico v podobi svetleče fontane, se je naš vrli župan odločil zapolniti še manjkajoči člen v tej navezi – kolesarje. Seveda [...]

Ženska multipraktičnost nima meja v razkazovanju multifunkcionalnosti. Kar seveda ni obvezno povezano z modrostjo. Modro pa tudi ni obvezno praktično. In če že trdim, da ženska in moški ne moreta biti prijatelja brez sex-a, razen če ni on gay ali ima odrezan ponos, potem trdim tudi, da zveste deklce obstajajo. Še več, praktično vse [...]

Nekaj let sem že preživel na tem svetu. Sanja se mi ne, koliko jih še bom, vem pa, da občudujem tiste, ki so jih doživeli 80,90,100 in več. Vsak od njih je namreč pisana knjiga neštetih zgodb. Tako enak vsem, a tako drugačen od vseh. In še vedno si ne znam razložiti, zakaj je nekaterim [...]

Eh, vsakič ko že vidim lunapark, sploh če je z mano moja mala Carica, tisti otrok v meni postane še posebej navihan in neukrotljiv. Čeprav so tej lunaparki v naši podalpski kr neki, v primerjavi s tistimi iz tujine. Ampak, ‘bolje išta nego ništa’, je rekla lisica, ko je po enoletni abstinenci naletela na ježa. [...]

So leta res pomembna za uspešnost v svetu glasbe ali tv medijev ? Trdim, da ne. Pa najprej o tv zvezdah. Priznam, malo me je zaneslo v primerjalnosti. Gledanje italijanskih oz. tujih tv show-ov ali slovenskih seveda ni isto. Pa ne zaradi jezika, temveč izvedbe same. In da se ne bi kdo spotikal takoj ob [...]

Hm, kako naj ti to enostavno povem. Zavedam se, kar ne pomeni da odobravam, da politika vodi ta svet. No, v resnici ga vodijo nikoli lastniško nasitni posamezniki, ki v zavetju svojih stolčkov zdiktirajo politikom, katerim so pomagali do položaja, s čim naj “futrajo” narod. Tega se verjetno ne bo nikoli dalo spremeniti. Ampak, meni [...]

V dnevu in noči, ki je sledila, so imeli organi samozadostnosti in samovšečnosti (OSS), torej varuhi javnega reda in miru, v naši podalpski obilico dela. Obravnavali so sedemnajst kršitev ZJRM, sodelovali v dveh prometnih nesrečah in treh primerih tatvin. Zapisnik za javnost ima utemeljeno zamudo, saj sta tako lektor kot tudi varnostna služba, ki zapisnik [...]

Strah – po mojem, edino česar človeštvu in ostalim živim bitjem še ni in ne bo nikoli uspelo izkoreniniti. Toliko ga je, da še zraka zmanjka v primerjavi. Če mene vprašaš je njega poveličevanje precenjeno. Zelo. Kot sem tudi prepričan, da se strah v širokem loku izogne ljudem, ki drugemu ne povzročajo namerne škode. A [...]

Ko sem bil še mulac so nam, tako v šoli kot doma, vcepljali pravila lepega vedenja.  Seveda mi v uporništvu mojega duha to ni niti najmanj dišalo, kar pa ne pomeni, da ne bi nič v meni ostalo. Bontona namreč oz. lepega vedenja. Celo še več. Ker so prvinskost bontona zakrivili francozi, sem v svoji [...]

Verjamem, da si besedo “sexy” uporabil/a že toliko krat, da ne zmoreš prešteti. Pa še boš. Ampak, a si se vsaj 1x vprašal/a, kaj sexy sploh pomeni ? Priznam, da sem se to prvič vprašal šele danes. Pa še za to je kriv dež. No, če sem čisto natančen – ona v in na dežju. [...]

Ne vem ravno kako mi uspeva, ampak vsako jutro se, na poti iz postelje v cesarjevo mesto, moj prst nasloni na radio. In potem pride iz zvočnikov kar pač pride. Včasih mi tisti zvoki sprožijo le še dodatne pospeške, večinoma pa se mi virusno vsidra v ušesa. Včasih tudi pod kožo. In tako sem danes [...]

Ok, zdaj ko je mimo, ti lahko mirne duše povem – počitnice tega poletja sem zapisal kot najlepše počitnice vseh mojih dosedanjih dni. Da so bile prve prave po več kot desetih letih je le še dodaten razlog. Dobra dva meseca in pol umirjenosti, čeprav tudi adrenalinsko in temperamentno podkrepljenih dni, je v meni zapustilo [...]

Besedo dolgčas uporabljajo samo dolgočasni ljudje. In to trdim pri polni zavesti, kar pa bi tudi v nezavesti. Pa bom takoj še dodatno navil – dolgočasni praviloma delajo največ škode. Sebi in okolici. Malo paradoksalno zveni, vem ja. Ampak tako je. In navijam proti koncu – ženske so pri uporabi “dolgčas” prepričljivo v vodstvu. Praktična [...]

Življenje je lahko tudi naporno, ti rečem. Pogledam levo in se mi zatakne na blondinki. Potem, ko je dvignila majico čez glavo je najprej tako žensko raztresla svoje dolge lase. Z eno roko je spustila majico in z drugo si je segla v lase, da jih malo uskladi. Hip zatem je obe dlani položila na [...]

Ko sem si pred leti nastavil elektronsko pošto, kmalu zatem poslal in nekaj minut za tem tudi prejel prvo pismo poslano s pomočjo sodobne tehnologije, sem bil sprva zelo navdušen. Navdušila me je seveda enostavnost pošiljanja in prejemanja mojih pisanih oblik. Naenkrat je bilo vse enostavneje. Na videz. A videz itak vara. In ker vedno [...]

V republiki Popoland je moj župan končno zasadil še zadnjo palmo in tako število le teh zaokrožil na 1000. Palme so zelo uporabne, saj ne dajejo ne sence ne plodov, zato pa vsrkava vsaka posebej 1000€ vzdrževanja mesečno. Dol mi visi. Ker imam svojo senco in plodove brez 1000€.
Šime iz našega naselja je končno spoznal [...]

Predstava – okupacija Obale v 24 slikah – se približuje premieri. Kot tramontana, katero domačini opazimo že tam daleč v prihajanju. Saj veš, to je tisto, ko dolgo ni nič, potem pa vsega preveč. Še nekaj ur in poletje bo tudi uradno na stežaj odprlo svoja vrata in karavane se bodo začele premikati proti deželi [...]

Če bi te besede pisal pred časom, bi izgledale tako :
Res, ni mi lepšega kot te gledati, kako se počasi odpiraš kot cvet po jutranji rosi. In pogled tistih tvojih oči, ki mi jasno govorijo tvojo željo po naju, je tisti v katerem vidim vso lepote tega sveta in zvezdnega neba. Vsak tvoj nasmeh mi [...]

Saj poznaš tisto “Poštar zvoni samo 2x”. No, moj poštar oz. pismonoša pa na mojem naslovu sploh ne zvoni. Pa ne ker ne bi hotel, ampak ker nima možnosti. Zvonec sem pač odklopil. Ker mi je ljubše slišati trkanje na vrata. Tako dobim takoj par odgovorov še preden odprem. Moram pa priznati, da je moj/naš [...]

Drage moje in dragi vaši. So dnevi. In so dnevi. In danes je (bil) dan. Ki je od mene, kot vedno v takšnih dnevih, zahteval fizično pripravljenost Ramba v vseh delih, spretnosti Indiane Jones-a in Eisteinove logike razmišljanja. Ja, za arhivirati nekaj potrebnih pečatov, katere ti prilimajo birokrati po uradih, mora človek res biti na [...]

Drage moje in dragi vaši – petek je !
Kar pomeni le, da bom začel takoj zdaj. Najprej bom do konca ugasnil sendvič in pojedel računalnik, potem bom povlekel še zadnji dim skodelice kave in spil cigaret, odtočil delovno vnemo in odpisal v školjko, se pogledal v frizuro in popravil ogledalo, oblekel športne copate in…

Zgodba o slovenskih lepoticah ima seveda nadaljevanje. Če so celjanke že najlepše, potem so mariborčanke tiste, ki poleg lepote premorejo tudi tisto, kar res obožujem. Sploh pri ženskah. Temperament. In v tem segmentu so me te vrle štajerke že zdavnaj očarale. Še vedno me. Čisti rock’n’roll ! Edina primerjava, ki je možna s celjankami se [...]

Prvi septemberski dan pred leti je bil ravno tak, kot večina njih vsako leto na Obali. Čez dan je sonce še vedno udarno nažigalo, turistov je ostalo le še za vzorec, večeri in noči so že utripali v valu svežine. Lažje se je dihalo. A ne vsi. Mati najine hčerkice je v tistem popoldnevu začela [...]

Uf, danes sem se stežka skobacal pred pc. Fjaka pač ne izbira kraja in časa. Tipkovnica se je kar izmikala prstom, moje misli pa so bile še vedno v počitnicah zadnjih desetih dni. Lepo je seveda spet prehitro  minilo. Kar je po svoje smiselno, saj lepo ni namenjeno razvadi ali navadi, ampak nepozabnosti trenutka. Ta [...]

Mojih seveda. Ker verjamem, da je imel prav vsakdo izmed vas svoje razloge za poroko. Kot jih imaš tudi ti, ki se še boš poročil/a. Ker, vedno obstaja razlog. Eh, že od plenic in smrkavega noska dalje sanjam, kako se bom nekega dne poročil na svojstven način. In temu primerno je programska shema izvedbe že [...]

Hm, veš kaj je najlepše v očeh? To da vidijo vse kar hočejo in povejo tudi kar nočejo. Jaz jih sicer uporabljam tudi za branje, pa ne bomo zdaj v te podrobnosti. Vsaj ne toliko globoko. Pri svojih še vedno osemnajstih, sem to našo podalpsko prehodil, prekolesaril, preletel, prevozil in deloma tudi preplaval po dolgem [...]

In medtem, ko že sumljivo število slovenceljnov razpreda o možnosti življenja v jamah, čeprav je luna bližje kot izgleda, sem sprejel enodnevno odločitev gojenja simpatije do nje. Do Barbike. Ker je tako ah in oh, pa tudi ker ima rojstni dan. Torej vsaj tisti en dan v letu, ko moramo moški ženskam praviloma posvetiti pozornost [...]

Če živiš v prepričanju, da je bil fast food alias hitra prehrana izumljen zaradi tako ljubega izgovora, ki sliši na ime “hiter tempo in pomanjkanje časa”, potem seveda živiš v zmoti. Fast food je bil izumljen, ker ženske nimajo (več) pojma o kuhanju. Simpl. In seveda je znan tudi krivec – Američani. Pač ne gre, [...]

V vasi, tik ob italijanski meji, kjer sem preživel glavnino svojega otroštva, je življenje teklo navidez počasi. A le navidez. Mularija smo si hitrost in pestrost kar sami zagotovili. In stari so vedno vedeli, kje nas lahko dobijo. Praviloma na placu, kamor smo oddrveli takoj po kosilu. Domače naloge so bile pač domače in [...]

Če je poljub greh, potem sem že grešil. In še bom. Če je poljub umetnost, potem sem (bil) umetnik. In še bom. Mogoče celo umetnik greha ali v grehu umetnosti. Ostajam neomajen, da je poljub najpomembnejši člen dotika med človeškima spoloma. Imam svoje utemeljitve. In ja, rad se poljubljam. O tem pa, kako in kako [...]

Ha, končno. Po ne vem kolikem času sem se spet od srca nasmejal ob tv reklami. Vratija se Šime, di je bija….Ma kaj te boli k…c di je bija. Cilu noč na ruke ga gulija….. V totalen smeh pa me ni spravila izvirna vsebina reklame, kateri kakovosti, glede na njen končni namen, ne morem oporekati. [...]

Ko te zadane usodna privlačnost ostaneta samo dve možnosti. Ali se ji prepustiš ali pa zbežiš. Stvar drznosti. Čeprav so mi že vnaprej znane obredne skrivnosti parjenja Črne vdove. Možnost, da (na)jebeš pač vedno obstaja. Vsaka podobnost je zgolj simbolična. Ampak, ko mami omamno, premami. In če ni utemeljenih okoliščin, potem ni razloga pomisleka. Ta [...]

“Tati glej, I like to movit movit” mi je v navihanem nasmehu primaknila punčica mojega očesa v tem sobotnem popoldnevu, preden sva se lotila najinega košarkarskega derbija. In sva seveda kolesi ustavila pred kino sporedom in se oba zazrla v plakat – Madagaskar 2. “Greva gledat? ” “Seveda.” Za premiere risank v kinu si vedno [...]

Kletvice. Sestavni del ljudskega izročila narodov in narodnosti. Naposlušal sem se jih in se jih še bom. Predvsem zaradi nogometa, kot igralec in gledalec. “Sudija pederu” je še vedno najbolj sočna kletvica na tekmah v naši podalpski. In še danes si nisem na čistem, kako hudiča publika to ve. Da je peder. Čeprav je gej [...]

Hm in ha. Kak dan nazaj sem izvedel neizvedljivo. “Midva sva zdaj par. Tako govorijo” je rekla, še vedno dovolj brunetka in greha vredna – za ostale. Imena raje ne bi, da si ne bo v tistem kafiču še kaj dodatnega umišljala. Čeprav sva nekoč imela skupno stično točko. Pa me zdaj takšne izjave že [...]

V višino me je dobrih šest čevljev. Odvisno od okoliščin, a prej več kot manj. Jezika, pa ne tistega čevljev, zna nanesti tudi več čevljev, kot jih premore dobro založena trgovina. Kolikor me kdo zanj pač povleče. In Anglež znam biti ravno toliko, kolikor Angležem ta merska enota pomeni. Če pa bi hotel do konca [...]

Od vseh prispodob glasu, mi je še vedno najbolj ležeča tista – na glas. Kateremu je včasih dodan tudi naglas. Sicer mi je ta opcija ljuba le če sem pripeljan do te faze in jo praviloma ne uporabim več kot dva krat letno, kar pa je itak dovolj, ker do naslednje uporabe odmeva še prejšnji. [...]

Le kaj roji po glavi človeku, ko je prepričan,da pred njim stoji embalaža, ki vsebuje zaklad ? Ki ga bo osrečil. Ali pa ne. Zgolj eno – kako priti do zaklada. Edina rešitev je – ključ. In ključev je na tem svetu zagotovo več kot ključavnic. Zato pa tistih, ki izberejo pravi ključ za sprostiti [...]

Tokrat nimam namena komentirati Cankarjeve Skodelice kave predvsem zato, ker si kavo znam sam skuhati, mamin sinček pa itak nikoli nisem bil. Bom pa zato uporabil turški pregovor – Kava mora biti črna kot pekel, močna kot smrt in sladka kot ljubezen. Sicer ne vem, koliko črn je pekel – uspelo mi je priti le [...]

O tem, kaj je bilo prej, kura ali jace, dvoma ne more biti. Pač primeš kuro v eno roko in jajce v drugo in odgovor je na dlani. In če imajo kure nešteto različnih imen, tudi jajca ne zaostajajo dosti v tem pogledu. Če jih imaš. Ene ali drugo. Oboje skupaj je pač skoraj nemogoče [...]

Človek lahko pove vse tudi brez besed. Enim je takšen način smisel , drugim brez, tretjim kulminacija smisla. Saj veš, molk preglasi kričanje. Vse ostalo, če je, je zgolj intermezzo. Vse skupaj pa lahko le moč navade. In kaj je potem pisanje ? Vsaka zapisana beseda namreč lahko sproži solze. Radostne ali zelo manj. [...]

Ne vem odkod tem kafičem ta grda razvada, da imajo vsak dan poleg sveže kave tudi sveži tisk v vseh podobah. Včasih je bilo enostavneje. V kiosku si si kupil/a časopis in si potem še kafe plačal/a, medtem ko si ga listal/a. Danes pa je tudi časopis že vštet v ceno kave. In staro tradicijo [...]

Dela dolg, pravi stara modrost. Le da ne vem,kako ji je uspelo preživeti do dandanes. Tej modrosti. Mah,seveda vem. V zahvalo tistim, ki obljube izpolnijo. Zato je svet bistveno manj zadolžen iz tega naziva. Obljub kot dežja, gobe izpolnjene obljube pa tu pa tam. Ampak izredno kvalitetne in lepo negovane. “Alo stara, daj greva se [...]

Mmm, tako jo čutim. Zelo. Že misel nanjo mi vzbuja skomine. Ko se približuje mojim ustnicam oba veva, da se bova naslajala do onemoglosti. Njen vonj enostavno prodira v mojo notranjost. Enostavno, a učinkovito in nepozabno. In ko jo začutim na jeziku je pot proti raju odprta. Ne morem in nočem se ubraniti skušnjavi, da [...]

Sem pač imel to srečo, da sem v 80′ – ih tako in drugače preživljal tista nepozabna leta. Čeprav v zadnjih izdihljajih le teh. Ampak dovolj, da vem, zakaj so še danes tako opevana. Bila so pač leta vsesplošne kreativnosti, totalne umetniške svobode. Predvsem glasbene. Pubertetniški slog splošnega obnašanja je baziral predvsem po vsebini popularne [...]

Poletja mi gredo vedno na ‘eazy’. Kot nedeljska jutra. To, da poletje traja celo leto je pa že druga, svoj(stven)a zgodba. Celo moja bicikleta gre bolj na eazy. Po gospodarju. Sinhronizacija pa že mora biti. Na plaži ne bi škodilo, če bi kakšno nadstropje dodali. Pritličje je namreč zabukirano tudi brez prednostne liste. Joj, da [...]

Kak dan nazaj, ko se je sonce skrivalo izza oblakov, sva se zapletla povsem izven konteksta v povsem drugačen pogovor. Lenčica seveda ni katera koli ženska, ampak meni zelo ljuba oseba. S katero se lahko o vsem pogovarjam. Kadar in kjer koli. Ob kateri čutim naklonjenost, pripadnost in tudi zvestobo. Tisto čisto. Ob kateri je [...]

Ko se poletno sonce vsede na podstrešje, sploh če ni v senci, potem hipoma privrejo neke nevsakdanje tematike na površje. Čeprav so več kot vsakdanje. “Pa saj to ni normalno”, izdahne B v že poznem popoldnevu te divje vroče nedelje. “Oprosti ker zamujam, ampak avto sem morala parkirati v garažni hiši,ker tukaj niti kolesa nikamor [...]

Danes je bil eden tistih kafetarskih dnevov. Tudi med službo. Berejo moj blog. Sploh ne bom ugibal, zakaj so me povabile na kafe. Vsaka zase. Dve bivši, tri mogoče bivše. Pa sem na enem od kafetov s sogovornico kramljal o – intuiciji. Saj veš, to je tisto nekaj v nas, kar lahko imaš ali pa [...]

Pa se dajmo zapeljat v svet svoje domišljije. Živalske domišljije. Sem pač eden tistih firbcev, ki sem si od nekdaj želel razumeti komunikacijo živali. Pravih živali. Ne pliškov. Hm, le v katero živalco bi se prelevil, če bi imel to možnost ? Za nekaj dni recimo. Priznam, da mi zaenkrat ni uspelo priti dlje od [...]

Mularija smo veselo “cbali balo” na lastnoročno izdelanem nogometnem igrišču – s pogledom na morje. Primeren travnik smo poprej dobra dva tedna oblikovali. Vsaka drobna malenkost je bila izredno pomembna. Vse črte igrišča smo, preden posuli z apnom, z občutkom s motikami v plitke utore vkopali. Da ne bi dež odplaknil. Apna. Največ opravka pa [...]

…..je bila moja (do)končna odločitev, medtem ko smo s tremi znanci skrbno pazili vsak na svojega zavarovanega Kozoroga na zavarovani terasi zavarovanega lokala. Mislim vsaj tako. Takšnega zavarovanja si niti Bush ne more privoščiti. Sproti pa sem bil deležen učnih ur neomejenih dejstev raznolikosti in uporabnosti zavarovanj. Najprej je prvi znanec razvlekel debato uporabnosti kaska [...]

Je dovoljeno. Je zaželjeno. Sanje so ena redkih vrlin, katerih nam nihče ne more ukrasti, če sami tega ne dopustimo. A obenem so namenjene le načelnim, vztrajnim, strpnim. Le takšni jih lahko realiziramo. Tako je. Sanjač sem. Ponosno priznam. In ti to veš. Tudi ti. In sanjač bom ostal. Ker sanje se kreirajo točno zato, [...]

Zlatorog ravno dovolj ohlajen,da mu moram onemogočiti podhladitev. Ker mu hočem dobro seveda. Prvi kolobarček tobačnega dima se vzdigne proti stropu. Ker se v mojem,tudi javnem prostoru,pač požvižgam na tobačno prohibicijo. In še preden si obe roki zapolnem z omenjenima produktima,tudi večkrat,stisnem PLAY. Danes je to pač enostavneje. Prepustitev nepozabnim zgodovinskim a večnim besedilom,dodatno oplemenitenim [...]