Več kot očitno je, da bo letošnji 15. oktober drugačen od ostalih. Mogoče ne bo izbila ravno Oktobrska revolucija v polnem zgodovinskem pomenu, a dosti dlje tudi ne bo. Vsekakor pa bo letošnji 15.oktober začel postavljati nove smernice za prihodnost večine svetovne populacije. Temeljni razlog te svetovne ljudske vstaje pa je v osnovi – lakomnost, pohlep, pa ne tistih, ki bodo na ulicah po svetu, temveč tistih, ki so jih do te stopnje pripravili. Kapitalizem, ki ima sicer v svoji osnovi tudi splošno sprejemljive substance, so pohlepniki izpridili od konca….. Continue Reading »

Prvi vikend oktobra sem preživel – v morju. Osvežujoče, iz stališča anatomije tudi poučno, saj sem začutil delovanje organov, za katere sploh nisem vedel, da jih imam, s čimer sta se strinjali tudi moji Carica in Koki, ki sta se brez vsakega zadržka podali z menoj v dogodivščino plavanja po zalivu. Potem smo izvedli še družinske nastavitve tv kameram, da smo se lahko gledali v večernih dnevnikih Pop-a in nacionalke, kar je pri punčicah mojega očesa sprožilo še dodatno navdušenje. Le Koki se je pritoževala, da ji je tista na tv ekranu preveč podobna in da seveda nima tam kaj početi…. Continue Reading »

Bemti, ampak ljudje smo res nek čudež Narave. Najprej se bunimo, da ni izbire, potem ko ta je, da jo je preveč. Mislim, da ni zahtevnejšega procesa pri človeku, kot je izbira. Z izbiro se soočamo dnevno, urno, celo sekundno in ja, nekateri celo (nekaj) letno. Izbira je tista, ki človeka lahko oplemeniti, osreči, navdihne ali pa ga potisne v (hude) obremenitve, depresije, nočne more ali celo v drugo dimenzijo. In ja, v postopku osebnega izbiranja ne obstajajo šolska zapisana pravila, ker je vsak sebi svoja šola, kar pomeni le, da si je za svoj izbor vsak sam kriv, ne glede na rezultat izbora…. Continue Reading »

Še ena legenda je šla po svoje. Sergio Bonelli, ki je lepšal, kar sicer še, otroštvo milijonom po svetu, tudi meni. Če bi primerjal današnja otroštva s tistim moje generacije, potem je bil zame računalnik Zagor Te-Nej, gsm Dylan Dog, facebook pa Alan Ford. No, oni so še vedno živi, Zagor letos praznuje celo Abrahama, žal pa je danes zjutraj po svoje, v 79em letu mladosti, odšel oče pravega stripovstva, Sergio Bonelli. Tudi svet stripa je ostal prikrajšan, osiromašen. Žal mi je, ko oddidejo takšni velikani, a sem obenem počaščen, da sem bil deležen njih vrhunske kreativnosti….. Continue Reading »

Dragi moj dnevnik, danes se mi je bolj malo dogajalo. Že zjutraj ob 10ih me je poklicala prijateljica Fuksa. Hitela mi je razlagati, da se je Janez vrgel iz nebotičnika. Zaradi mene. Pa kaj je temu Janezu, saj sem mu dala samo rogove, ne pa kril. Ob tej novici me je pograbila lakota. Zaželela sem si kokic. Stresla sem tisto koruzo v ponev. Vzela sem vžigalice, da prižgem plin. Kresnem prvo. Nič. Kresnem drugo. Nič. Kresnem tretjo. Spet nič. Cela škatlica je bila nič. Pa še včeraj so vse kresnile, ko sem probala če delajo. Skoraj sem že imela uničen dan…… Continue Reading »

Ma ne, nisem se zmotil, res bom o torbicah, ženskih torbicah. Bolj kot sem sešteval, bolj se je rezultat ožil v eno samo točko. Ženske so v svoji pestrosti vsaka svoja zgodba, karakterno od Miru in vojne, Sahare do Indijane Đons in vse vmes, ampak njih skupna točka je v – torbicah. In torbica je ženski pomembnejša od diete, silikonov, tračarij in podobnih ženskih podvigov, celo od seksa. Brez torbice je ženska kot brez glave, razen če ni kakšna moška v bližini…. Continue Reading »

Svet je nedvomno lepši, ko si v družbi ljudi, ki si, namesto jamranja, raje zastavijo pozitivne cilje in jih, z nasmehom na ustih, ne glede na vložen trud, tudi vztrajno dosežejo in premagajo, čeprav ljubiteljsko, rekreacijsko, a nič manj profesionalno. In ko me je lani prijatelj, tudi blogerski kolega, Dušan alias DrMagnum, povabil na 1. kolesarjenje njegovega maratona, sem bil vabila res vesel, čeprav mi potem ni uspelo sodelovati. Letos pa mi je. Ampak o meni malo kasneje, ker so glavnino maratona poganjali 4je mušketirji, ki so tudi “krivi”, da se bo ta maraton zagotovo širil v zajetnejše dimenzije v bodoče…. Continue Reading »

Poletja sem sposoben preživljati tudi povsem špartansko. Zadostuje mi že hladno pivo, uporabno kolo, hladna senca, vroči žar, malo plaže, dobra ženska, ki mi vetropiha odzadaj, še eno, ki to počne spredaj, pa še eno iz levega, ter še eno iz desnega boka, neobvezno v tem zaporedju. Vem ja, skromnost je lepa čednost. Predvsem pa, špartansko, poleti ne uporabljam zaščite. Pa naj mi jo ženske še tako omenjajo in ponujajo. Ma niti če se vržejo na trepalnice. Tista, ki hoče brez zaščite, prav, tista, ki noče brez zaščite, tudi prav. Itak nisem đuboks, da bi vsem ustregel…. Continue Reading »

Vsako modernizacijo spremljam z zanimanjem, sploh, če se ta zgodi naši policiji. V Kopru so namreč policijske konje, tudi v avto in moto različici, vsaj v času sezone, zamenjali kolesarji. Policaji kolesarji. In kolesarke. Opremo imajo sodobno, čeprav poganjajo v old fašn stajlu. Uniforme tudi sodobne. Vse je na kratko. Tudi hlače, ki pa bi, mislim vsaj, za policajke morale biti dolge. Vsaj čez beli dan. Da jim ne bi bilo nerodno. Kratkim hlačam. Seveda so tako opremni policaji ravno pravi za v osnovno šolo, kjer so jih z veseljem sprejeli….. Continue Reading »

“….i radosti me, da se vas je toliko okupilo za moj 119 rođendan”, so bile uvodne besede duha Josipa Broza Tita, ko je včeraj, nekaj čez 19 uro, stopil pred mikrofon v Izoli. Tisoč glava množica je te njegove besede pospremila s huronskim aplavzom in vse je izgledalo kot nekoč. Ko je nagovor kasneje dopolnil še z “…i nema moje Jovanke, jer je otišla u Trst po kafu i farmerice…čujem,da imate problema sa vašim političarima, e pa ja problema više ne rešavam, morat čete sami poslati onog Pahora na manekenski kurs i Janšu,da mu glanca gače…” pa se je že bližala tista usodna minuta prihoda štafete izza vogala. Ampak začelo se je že prej, dosti prej…. Continue Reading »

Vsakič, ko se znajdem na določenem prizorišču, četudi za dogodek prej nisem vedel, kjer osnovnošolci predstavljajo svoje nove podvige se ustavim in si zadevo ogledam. Včasih hitreje, včasih pa me pestrost dogajanja zadrži malo dlje. Nekako mi ob pogledu na njih ustvarjanje film zavrti v tista moja osnovnošolska leta, ko smo kreativnost poganjali na vseh možnih tekmovanjih, proslavah, primerjalno pa me vedno zanima če še vedno in kako na mladih svet stoji. In danes smo imeli v Kopru pravo vas, kar je sicer Koper že po protokolu, a danes je bila posebna in drugačna, ker je bila Evropska vas. Continue Reading »

V Kopru smo končno dobili legitimno oblast, torej mestni svet in župana, kar je mogoče še najbolj pomembno v teh trenutkih, ko Gantarjev Državni zbor ni zmogel najti načina razpisa volitev v Kopru, čeprav ima le tega z velikimi mastnimi črkami napisanega dobesedno pred nosom. In tako smo bili navadni smrtniki prisiljeni prevzeti red v svoje roke in izvoliti novo oblast, kar se je zgodilo brez vsakih izgredov, zato pa z obilo veselja, ker tiste prejšnje ne bomo gledali več. Nova oblast, z gospodom županom Pustom na čelu, se je odrezala že s svojo prvo potezo – ljudstvu je dala kruha in iger. Ok, tudi nekaj derivatne tekočine je bilo vmes, ampak to le zato, ker se pač kruh sam rad zatika v grlu, kar pa seveda ne spremeni dejstva, da se je nova oblast uspešno spopadla s svojo prvo nalogo – preganjanjem zime – kar ji je uspelo več kot uspešno, če sodimo po vremenu, ki je bilo 14 Celjzijev v zraku in 1,4 promilov v podstrešju.
Pustna povorka, katero si je, v skoraj 4km dolgi in 8m široki koloni, katero je tvorilo nekaj 100 tlačanov iz zgolj okoliških vasi, ogledalo nas nekaj čez 3000 podložnikov, kakor tudi 120 damic jare gospode in dva gospoda, 88 kurb, 99 lopovov, 46 orožnikov, 11 beračev, 6 župnikov, 13 moških in 23 ženskih gejev, 25 ljubimcev na vrvici, 138 potepuških mačk, 38 klatežkih psov, 1280 golobov in 282 galebov, je uspela v celoti.  Ja, tudi to se… Continue Reading »

Svoje občutke ob omembi Valentinovo sem sicer razgalil že v tem zapisu in edino, česar takrat nisem dodal, bom sedaj. Dodal nisem namreč nekoč izvornega grešnika za “praznovanje” tega dneva zaljubljencev. Ime mu je bilo Valentinius, ki goduje na današnji datum, njegov karierni največji domet, kot gnostični učitelj, pa je bila kandidatura za rimskega škofa, do katere mu je uspelo priti kljub dejstvu, da je v svojih naukih učencem krščansko ljubezen zelo jasno in razločno opisoval, kot zakonsko posteljo in vsem, kar se pač v njej dogaja. Za tiste čase asketske krščanske miselnosti je to bilo seveda že krivoverstvo, ampak ravno zaradi tega Valentiniusa lahko danes lažje razumemo Bob leta 2007, torej… Continue Reading »