Svet je nedvomno lepši, ko si v družbi ljudi, ki si, namesto jamranja, raje zastavijo pozitivne cilje in jih, z nasmehom na ustih, ne glede na vložen trud, tudi vztrajno dosežejo in premagajo, čeprav ljubiteljsko, rekreacijsko, a nič manj profesionalno. In ko me je lani prijatelj, tudi blogerski kolega, Dušan alias DrMagnum, povabil na 1. kolesarjenje njegovega maratona, sem bil vabila res vesel, čeprav mi potem ni uspelo sodelovati. Letos pa mi je. Ampak o meni malo kasneje, ker so glavnino maratona poganjali 4je mušketirji, ki so tudi “krivi”, da se bo ta maraton zagotovo širil v zajetnejše dimenzije v bodoče…. Continue Reading »

Poletja sem sposoben preživljati tudi povsem špartansko. Zadostuje mi že hladno pivo, uporabno kolo, hladna senca, vroči žar, malo plaže, dobra ženska, ki mi vetropiha odzadaj, še eno, ki to počne spredaj, pa še eno iz levega, ter še eno iz desnega boka, neobvezno v tem zaporedju. Vem ja, skromnost je lepa čednost. Predvsem pa, špartansko, poleti ne uporabljam zaščite. Pa naj mi jo ženske še tako omenjajo in ponujajo. Ma niti če se vržejo na trepalnice. Tista, ki hoče brez zaščite, prav, tista, ki noče brez zaščite, tudi prav. Itak nisem đuboks, da bi vsem ustregel…. Continue Reading »

Vsako modernizacijo spremljam z zanimanjem, sploh, če se ta zgodi naši policiji. V Kopru so namreč policijske konje, tudi v avto in moto različici, vsaj v času sezone, zamenjali kolesarji. Policaji kolesarji. In kolesarke. Opremo imajo sodobno, čeprav poganjajo v old fašn stajlu. Uniforme tudi sodobne. Vse je na kratko. Tudi hlače, ki pa bi, mislim vsaj, za policajke morale biti dolge. Vsaj čez beli dan. Da jim ne bi bilo nerodno. Kratkim hlačam. Seveda so tako opremni policaji ravno pravi za v osnovno šolo, kjer so jih z veseljem sprejeli….. Continue Reading »

“….i radosti me, da se vas je toliko okupilo za moj 119 rođendan”, so bile uvodne besede duha Josipa Broza Tita, ko je včeraj, nekaj čez 19 uro, stopil pred mikrofon v Izoli. Tisoč glava množica je te njegove besede pospremila s huronskim aplavzom in vse je izgledalo kot nekoč. Ko je nagovor kasneje dopolnil še z “…i nema moje Jovanke, jer je otišla u Trst po kafu i farmerice…čujem,da imate problema sa vašim političarima, e pa ja problema više ne rešavam, morat čete sami poslati onog Pahora na manekenski kurs i Janšu,da mu glanca gače…” pa se je že bližala tista usodna minuta prihoda štafete izza vogala. Ampak začelo se je že prej, dosti prej…. Continue Reading »

Vsakič, ko se znajdem na določenem prizorišču, četudi za dogodek prej nisem vedel, kjer osnovnošolci predstavljajo svoje nove podvige se ustavim in si zadevo ogledam. Včasih hitreje, včasih pa me pestrost dogajanja zadrži malo dlje. Nekako mi ob pogledu na njih ustvarjanje film zavrti v tista moja osnovnošolska leta, ko smo kreativnost poganjali na vseh možnih tekmovanjih, proslavah, primerjalno pa me vedno zanima če še vedno in kako na mladih svet stoji. In danes smo imeli v Kopru pravo vas, kar je sicer Koper že po protokolu, a danes je bila posebna in drugačna, ker je bila Evropska vas. Continue Reading »

V Kopru smo končno dobili legitimno oblast, torej mestni svet in župana, kar je mogoče še najbolj pomembno v teh trenutkih, ko Gantarjev Državni zbor ni zmogel najti načina razpisa volitev v Kopru, čeprav ima le tega z velikimi mastnimi črkami napisanega dobesedno pred nosom. In tako smo bili navadni smrtniki prisiljeni prevzeti red v svoje roke in izvoliti novo oblast, kar se je zgodilo brez vsakih izgredov, zato pa z obilo veselja, ker tiste prejšnje ne bomo gledali več. Nova oblast, z gospodom županom Pustom na čelu, se je odrezala že s svojo prvo potezo – ljudstvu je dala kruha in iger. Ok, tudi nekaj derivatne tekočine je bilo vmes, ampak to le zato, ker se pač kruh sam rad zatika v grlu, kar pa seveda ne spremeni dejstva, da se je nova oblast uspešno spopadla s svojo prvo nalogo – preganjanjem zime – kar ji je uspelo več kot uspešno, če sodimo po vremenu, ki je bilo 14 Celjzijev v zraku in 1,4 promilov v podstrešju.
Pustna povorka, katero si je, v skoraj 4km dolgi in 8m široki koloni, katero je tvorilo nekaj 100 tlačanov iz zgolj okoliških vasi, ogledalo nas nekaj čez 3000 podložnikov, kakor tudi 120 damic jare gospode in dva gospoda, 88 kurb, 99 lopovov, 46 orožnikov, 11 beračev, 6 župnikov, 13 moških in 23 ženskih gejev, 25 ljubimcev na vrvici, 138 potepuških mačk, 38 klatežkih psov, 1280 golobov in 282 galebov, je uspela v celoti.  Ja, tudi to se… Continue Reading »

Svoje občutke ob omembi Valentinovo sem sicer razgalil že v tem zapisu in edino, česar takrat nisem dodal, bom sedaj. Dodal nisem namreč nekoč izvornega grešnika za “praznovanje” tega dneva zaljubljencev. Ime mu je bilo Valentinius, ki goduje na današnji datum, njegov karierni največji domet, kot gnostični učitelj, pa je bila kandidatura za rimskega škofa, do katere mu je uspelo priti kljub dejstvu, da je v svojih naukih učencem krščansko ljubezen zelo jasno in razločno opisoval, kot zakonsko posteljo in vsem, kar se pač v njej dogaja. Za tiste čase asketske krščanske miselnosti je to bilo seveda že krivoverstvo, ampak ravno zaradi tega Valentiniusa lahko danes lažje razumemo Bob leta 2007, torej… Continue Reading »

Dovolj reden bralec mojega bloga že ve(š), da sem vnet zagovornik emancipacije. Tiste ženske. Ker nedvomno koristi moškemu rodu. Več moških del in nalog, katere hočejo ženske povzeti, prevzeti in si nadeti, pomeni le toliko manj dela in dosti več prostega časa za moške. In v prostem času si moški privoščimo tudi – šport. Tudi po tv. Če je zraven še kaj za pod in na zob, toliko bolje. Nogomet že nekaj let nima več statusa striktno moškega ponosa, saj je ženska emancipacija že krepko posegla vmes, včasih celo nesramno dobro. Kdor je gledal žensko svetovno nogometno prvenstvo ve o čem govorim, kdor ni, pa naj ti povem, da je slovenska 1. liga cel smeh za… Continue Reading »

Je človeka, samooklicano najbolj inteligentno bitje na Zemlji, ustvaril Bog, da se odreši monotonije, Mati Narava zaradi sadomazohističnih nagnjenj, ali pa so ga, kot švicarskega gambita, ustvarila Visoko inteligentna bitja iz vesolja ? Po anketi sodeč, katero ste pridno izpolnjevali v kotu bloga, so mnenja deljena. Kar je seveda prav. Nekaj čez 15 % vas je odpikalo, da je človeka ustvaril Bog, nekaj čez 73 % vas je pritisnilo na Mati Naravo in nekaj čez 10% vas meni, da so človeka ustvarila Visoko inteligentna bitja iz vesolja (VIBIV). Mati Narava je torej prepričala večino vas, nekaj oz. nekdo nezemeljskega, torej Bog in… Continue Reading »

Sedim ti jaz tako zleknjen, kot običajno in kot bi osvobodil Koper (kar je na Obali sicer splošen pojav), na terasi priljubljenega lokala, ko mi pogled na morje zastre približno tako kot jaz čupava pojava. To me še ni zmotilo, me je pa senca, katero je ustvaril. Na sonček sem namreč skrajno občutljiv, tako zelo, da, ko mi pade v oči, težko odvračam pomisleke konstantnega objemanja. Tudi za ceno skoraj opeklin. “Daj Roni skipaj se, preden se prehladim”, sem mu že šefovsko zaukazal. To je sicer pospešilo njegovo hitrost, ki pa je še vedno zlahka konkurirala strateško pomembnim premikom lenjivca. “Ej stari, mega. Si bom odpru… Continue Reading »

Vse se je začelo tistega davnega 1821, ko se je Anglež George Stephenson, danes znan kot oče železnice, lotil gradnje prve prave železnice od Stocktona do Darlingtona. V bistvu je železnico v določeni podobi, katera je bila  v rabi, predvsem rudarjem že od 16. stoletja, temeljito poosodobil in dodal lokomotivo ter vagone. Oni dan, ko sem se z vlakom  spet zapeljal iz močvirja do morja, sem se zalotil, da bi lahko malo spletnega firbca nasitil glede železnice. In sem. Kombiniranje pogleda na okolico polne narave, brez vsakih drugih znakov življenja, katero je tema že priganjala k počitku, mi je godilo. Kakor tudi tisti famozni ‘tudum,tudum’, katerega so tiri občasno oddajali. Nameščen sem bil ravno toliko udobno, da bi me ta melodija tirov kmalu…. Continue Reading »